Papež Frančišek je minuli konec tedna obiskal Egipt, kjer se je med drugim srečal z velikim imamom islamske univerze Al-Azhar, Ahmadom al-Tayyebom. Dostojanstvenika sta v skupni izjavi ostro obsodila sleherno nasilje in terorizem v imenu veroizpovedi, na mednarodni mirovni konferenci minuli petek pa je sveti oče spodbudil »odločen ne sleherni obliki nasilja in sovraštva v imenu veroizpovedi ali v imenu Boga. Kot je poudaril, je Bog »Bog miru«, zato je mir nekaj svetega, z nasiljem pa skrunimo Božje ime.

Veliki imam al-Tayyeb je v nagovoru na konferenci pozval k »očiščenju veroizpovedi pred napačnimi razumevanji, na katera se sklicujejo majhne skupine, ki ščuvajo k nasilju«. Po njegovem mnenju celotne religije ne bi smeli obsojati za dejanja skrajniških manjšin, četudi te poskušajo svoje ravnanje upravičiti na ta način. Veliki imam je veroizpovedi pozval k bratstvu in usmiljenju, ki sta protisredstvi proti negativnim filozofijam sodobnega časa. Poudaril je, da so mir, enakost, pravičnost in človekove pravice vrednote, ki bi morale biti dostopne vsem ljudem, ne glede na vero, barvo kože ali narodnostno pripadnost.



Papeža Frančiška so ob prihodu v Kairo sprejeli vladni predstavniki in patriarh koptske katoliške Cerkve v Egiptu, Ibrahim Isaac Sidrak. Papež je že med letom proti egiptovski prestolnici napovedal, da se odpravlja na »bratsko potovanje«, opazovalci pa ga ocenjujejo kot pomemben korak za poživitev dialoga med Vatikanom in islamom.



Sveti oče je nagovoril tudi egiptovske politike, diplomate in predstavnike civilne družbe in ob tem izpostavil pomen človekovih pravic in verske svobode. Kot je poudaril, razvoj, blaginja in mir zahtevajo »versko in mnenjsko svobodo brez slehernih razlik«, Egipt pa igra prav posebno vlogo v prizadevanjih za mir na Bližnjem Vzhodu.



Med srečanjem s koptskim patriarhom Tavadrosom je papež izpostavil odlične ekumenske odnose med Cerkvama, ki trajajo že več kot štirideset let. Kristjani v Egiptu po njegovih besedah svojo vero izpričujejo »z jezikom neodtujljive in konkretne ljubezni«. Že od prvih stoletij dalje zanjo prelivajo svojo kri in Gospoda ne tajijo, kar dokazujejo tudi napadi na krščanske cerkve na letošnjo cvetno nedeljo. Frančišek in Tavadros sta med srečanjem podpisala skupno ekumensko izjavo, v kateri sta trpljenje preganjanih kristjanov označila kot »znamenje in orodje edinosti«, ter znova izpostavila »ekumenizem krvi«. V koptski cerkvi sv. Petra in Pavla sta cerkvena voditelja skupaj molila za žrtve napada v lanskem decembru, v molitvi pa se jima je poleg visokih predstavnikov drugih krščanskih veroizpovedi pridružil tudi častni voditelj pravoslavja, carigrajski patriarh Bartolomej I.



Soboto, drugi dan obiska v Kairu, je papež začel s slovesnim bogoslužjem na stadionu na vzhodu egiptovske prestolnice, ki se ga je udeležilo okoli 15.000 vernikov. V nagovoru je znova obsodil nasilje v imenu veroizpovedi in poudaril, da je vernikom dovoljeno le »skrajništvo v ljubezni do bližnjega«, sicer pa si je potrebno prizadevati za »kulturo dialoga, spoštovanja in bratstva«. Med bogoslužjem so veljali izredno ostri varnostni ukrepi in ko se je sveti oče pred začetkom svete maše v odprtem avtomobilu zapeljal med množico, ga je dva ducata varnostnikov ščitilo pred neposrednim stikom z verniki. Papež je egiptovske kristjane pozval, naj se ne bojijo, naj ljubijo vse ljudi, tako prijatelje kot sovražnike, kajti živa ljubezen je, kot je zatrdil, moč in zaklad naše vere, vero pa moramo izkazovati z dejanji, ne le z besedami.



Po sobotnem bogoslužju je papež obedoval z egiptovskimi škofi, sledilo pa je še srečanje s tamkajšnjimi duhovniki, redovniki in redovnicami. Tem je v nagovoru pojasnil, da »tisti, ki beži od križa, beži tudi od vstajenja«, in jih spodbudil, naj se ne bojijo bremena vsakdanjega življenja in bremena težkih življenjskih okoliščin, ki ga morajo prenašati nekateri.



Sveti oče je obisk Egipta zaključil s kratkim pogovorom in slovesom od predsednika al-Sisija. Med letom proti Rimu je na tradicionalni tiskovni konferenci izrazil veliko zaskrbljenost zaradi dogajanja v Severni Koreji ter pozval politično odgovorne, naj krizo rešijo po diplomatski poti. Nenasilno reševanje sporov je spodbudil na vseh kriznih žariščih po svetu, predvsem v državah na Bližnjem Vzhodu in v Afriki. Časnikarje je zanimal tudi njegov odnos do ameriškega predsednika Trumpa ter njegovo mnenje o zadnjih francoskih volitvah, o čemer pa sveti oče ni bil pripravljen izraziti svojega mnenja, z utemeljitvijo, da razmer ne pozna dovolj dobro.

Vir: Kathpress
Foto: splet