V nagovoru je zbrane spodbudil, naj pogumno vztrajajo v svoji veri, poroča avstrijski Kathpress. »Biti manjšina – in Cerkev je po vsem svetu manjšina – ne pomeni, da ste nepomembni, ampak da ste bliže poti, ki jo Gospod ljubi, poti majhnosti,« je pojasnil Frančišek. Od Cerkve se ne zahteva »duha osvajanja in zmage, veličastnosti velikih številk, posvetnega sijaja«. Vse to je nevarno in lahko vodi v skušnjavo triumfalizma. »Svojo majhnost imejte za blagoslov in jo z veseljem sprejmite. Pripravlja vas namreč za to, da zaupate v Boga in samo v Boga,« tako papež Frančišek.

Svojo majhnost imejte za blagoslov in jo z veseljem sprejmite. (papež Frančišek)

V nadaljevanju je zbrane tudi spodbudil, naj prevzamejo Pavlovo »držo sprejemanja« ter »med seboj združujejo človeške, kulturne in verske razlike«. Izziv je v tem, da razvijemo strast za celoto, ki nas vodi, katoličane, pravoslavne, brate in sestre drugih veroizpovedi: da poslušamo drug drugega, da skupaj sanjamo in delamo, da negujemo »mistiko« bratstva. Rane zgodovine na poti tega sprejemajočega dialoga sicer ostajajo odprte, »vendar pogumno sprejmimo današnji izziv,« je povabil Frančišek.

FOTO: Vatican Media

Predsednik Grške škofovske konference, Sevastianos Rossolatos, je v svojem nagovoru papežu poročal o težavah katoliške manjšine. Katoliški priseljenci so razpršeni po vsej državi, kar predstavlja velike težave za pastoralno oskrbo. Zato si Cerkev v Grčiji prizadeva, da skupaj s priseljenci in njihovimi otroki »oblikuje sodobno Katoliško cerkev, Cerkev, ki svojo vero živi in pričuje na drugačen način,« je pojasnil upokojeni atenski nadškof.

Sodobna Katoliška cerkev v Grčiji svojo vero živi in pričuje na drugačen način.

Po zaključku srečanja se je papež Frančišek odpravil še na nunciaturo v Atenah, kjer se je zasebno srečal z grškimi sobrati jezuiti. Jutri bo obiskal begunski otok Lesbos in obhajal slovesno nedeljsko bogoslužje v Atenah.

FOTO: Vatican Media

Okoli 133.000 katoličanov

V Grčiji je pravoslavno krščanstvo v ustavi zaščiteno kot »prevladujoča veroizpoved«. Okoli 96 odstotkov prebivalcev je pravoslavnih kristjanov. Vse druge religije torej predstavljajo maloštevilčne manjšine v tej deželi na jugu Evrope: od tega je okoli 30.000 protestantov in 133.000 katoličanov. Slednji so večinoma priseljenci: Albanci, Poljaki in Filipinci. Novi katoliški nadškof v Atenah je zadnjih nekaj tednov 65-letni jezuit Theodoros Kontidis.