Italijanski časnik La Stampa je v današnji izdaji objavil pogovor s papežem Frančiškom, v katerem je sveti oče odgovarjal na vprašanja glede trenutnih razmer v svetu, predvsem v Evropski zvezi, ter glede migracij in podnebnih sprememb. Kot poroča Radio Vatikan, je spregovoril tudi o pomenu jesenske sinode za Amazonijo za celoten planet.

Evropa je dediščina, ki se ne sme in ne more razpustiti

Papež je na začetku pogovora poudaril, da je treba Evropo rešiti, ker je dediščina, ki »se ne more in ne sme razpustiti«. Znova mora postati takšna, kot so jo »sanjali ustanovni očetje«, pri čemer se moramo zavedati, da staro celino poleg zemljepisne povezujeta tudi zgodovinska in kulturna enotnost. Z leti je Evropa »oslabela, tudi zaradi nekaterih težav pri vodenju ter notranjih nesoglasij.« Kljub temu papež po volitvah upa na nov začetek. Izrazil je tudi svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da Evropsko komisijo vodi ženska. Po njegovem mnenju je lahko ženska primerna »za to, da bi poživili zagon ustanovnih očetov«, saj »so ženske sposobne združevati in povezovati«.

»Najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas«

Največji izziv za Evropo je dialog, je nadaljeval sveti oče: »Med stranmi, med ljudmi. Miselni mehanizem za vsakim razmišljanjem mora biti 'najprej Evropa, nato vsakdo izmed nas'. V Evropski zvezi se je treba pogovarjati, soočati, spoznavati.« Da pa bi do tega prišlo, »je treba tudi poslušati«, medtem ko zelo pogosto vidimo zgolj »kompromisne monologe.«

Istovetnost je bogastvo, ki ga je treba vključevati

Papež Frančišek ob tem spomni, da je za dialog treba izhajati iz lastne istovetnosti in pri tem navede primer ekumenskega dialoga, pri katerem je treba izhajati iz pripadnosti lastni veri: kot katoličan si ne morem prizadevati za ekumenizem, če ne izhajam iz katoliške vere, drugi mora to storiti kot protestant oz. pravoslavni …: »Za lastno istovetnost se namreč ne pogajamo, ampak jo vključujemo. Istovetnost je bogastvo – kulturno, narodno, zgodovinsko in umetniško – ki je lastno vsaki državi, vendar pa ga je treba vključevati preko dialoga.«

Odpreti se istovetnostim drugih

Po papeževem mnenju do težav pride takrat, ko pretiravamo in ko poudarjanje lastne istovetnosti postane sinonim za zaprtost. Zato se je treba, izhajajoč »iz lastne istovetnosti, odpreti za dialog, da bi iz istovetnosti drugih mogli prejeti nekaj večjega. Nikoli ne smemo pozabiti, da je vse veliko več kot del. V tem smislu je suverenizem nevaren, saj predstavlja »držo izoliranosti«, je še poudaril sveti oče.

Sovranizem in populizem sta pretiravanji

Na vprašanje, katere so nevarnosti sovranizma, je odgovoril, da gre v prvi vrsti za odnos izoliranosti. Pri tem je izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da se danes »slišijo govori, ki spominjajo na Hitlerjev govor iz leta 1934. 'Najprej mi. Mi.'« Pri tem spomni, da »mora biti država suverena, ne pa zaprta.« »Sovranizem je pretiravanje, ki se vedno slabo konča: vodi v vojne.« Papež opozori, da je eden izmed načinov za vsiljevanje drže, ki vodi v sovranizme, populizem. Tega pa ne smemo zamešati z »ljudskostjo«, ki pomeni kulturo ljudstva in možnost, da se to izrazi.

Migranti: najpomembnejša je pravica do življenja

Naslednje vprašanje, o katerem je spregovoril papež Frančišek v pogovoru za La Stampo, je bilo povezano z migranti in sprejemanjem. Znova je poudaril, da so merila, ki jih moramo upoštevati, naslednja: sprejeti, spremljati, pospeševati in vključevati. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na pravico do življenja, ki je najpomembnejša, ter se spominjati vojnih razmer in lakote, iz katerih prihajajo osebe, ki bežijo z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Obenem morajo »vlade razmišljati in delovati preudarno glede tega, koliko migrantov lahko sprejmejo«.

Dialog z drugimi državami

Po besedah svetega očeta lahko tudi ta položaj razrešimo s pomočjo dialoga z drugimi državami ter z ustvarjalnostjo. Pri tem spomni na države, ki jim primanjkuje delavcev na področju kmetijstva, ter na več krajev v eni izmed evropskih držav, ki so napol prazni zaradi demografskega padca. »Tja bi lahko preselili nekatere skupnosti migrantov, ki bi med drugim lahko poživili gospodarstvo tega področja,« je predlagal papež.

Sinoda o Amazoniji je »nujna«

Zadnji del pogovora je bil namenjen sinodi o Amazoniji, ki bo v letošnjem oktobru zasedala v Vatikanu. Po besedah papeža Frančiška je sinoda nujna in vesoljnega pomena. Območje Amazonije je izredno pomembno, saj od tam prihaja večji del kisika, ki ga vdihujemo, in »skupaj z oceani odločilno vpliva na preživetje planeta«. Krčenje gozdov v Amazoniji torej pomeni, »da ubijamo človeštvo«.

Papež je pri tem opozoril na t.i. »Overshoot-Day« 29. julija letos, na katerega je človeštvo že porabilo naravne vire, ki mu jih je za letošnje leto namenila mati zemlja. To nam skupaj s taljenjem ledenikov na Islandiji in Grenlandiji, s požari v Sibiriji, povečanjem plastičnih odpadkov v morju ter z nevarnostjo zvišanja morske gladine kaže, da je naš planet »v izrednem stanju«.

Sinoda ne bo konferenca naravovarstvenih izvedencev

Frančišek je tudi posvaril, da se vatikanske sinode ne sme razumeti kot konference naravovarstvenih izvedencev. Sinoda »ni srečanje znanstvenikov ali politikov« in tudi ni parlament. Pri tem svojevrstnem cerkvenem srečanju gre za poslanstvo Cerkve, da bi med ljudmi na še boljši način širila krščansko oznanilo. Sinoda o Amazoniji je »otrok okoljske okrožnice Hvaljen, moj Gospod«, je dejal papež. Kdor njegove okrožnice iz leta 2015 ni prebral, sinode ne bo razumel. Seveda pa to ni »zelena«, temveč družbena okrožnica, ki temelji na varovanju stvarstva.

Na vprašanje, ali bo tema t.i. »viri probati« - starejših, zanesljivih in poročenih mož, ki bi lahko prejeli mašniško posvečenje – ena pomembnejših na jesenski sinodi, papež odgovarja nikalno: »Nikakor ne. To je le ena od tem v delovnem dokumentu sinode.« Pomembno bo predvsem vprašanje evangelizacije in različni načini oznanjevanja, predvsem s pričevanjem, je poudaril Frančišek.

Ovira: ekonomski in politični interesi

Med ovirami za varovanje Amazonije je papež navedel gospodarske in politične interese prevladujočih družbenih sektorjev. Po njegovem mnenju bi morala politika odpraviti svojo sovpletenost in korupcijo ter »prevzeti konkretne odgovornosti, kot so denimo primeri rudnikov, ki se nahajajo na zemeljskem površju in zastrupljajo vodo ter povzročajo mnoge bolezni.«

Večja ozaveščenost, mladi so prihodnost

Ob koncu pogovora za La Stampo pa je sveti oče pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali opazi večjo ozaveščenost glede okoljske tematike in podnebnih sprememb. Pri tem je omenil predvsem gibanje mladih naravovarstvenikov »Fridays for Future« ter dejal, da se ga je posebej dotaknil eden izmed njihovih plakatov z geslom »Prihodnost smo mi!«.

Pomen našega vsakodnevnega ravnanja

Papež je pogovor zaključil z besedami, da se s svojim vsakodnevnim ravnanjem – npr. z ločevanjem odpadkov ter varčevanjem z vodo – odločilno zoperstavljamo omenjenemu problemu. Gre namreč za »konkretna dejanja in predvsem za to, da ustvarjamo in širimo kulturo, ki ne onesnažuje stvarstva.«

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican News