Papež Frančišek se je včeraj sestal z argentinskim Nobelovim nagrajencem za mir Adolfom Perezom Esquivelom. Frančišek je v zasebni avdienci izrazil svojo željo, da bi obelodanil ‘resnico, pravico in popravo krivic, ki so nastale v času diktature’, kot je kasneje na spontani tiskovni konferenci v bližini Petrove bazilike pojasnil Esquivel.

Srečanje je po besedah 81-letnega argentinskega borca za človekove pravice minilo ‘v prisrčnem ozračju’. “Govorila sva o mučencih Cerkve, med drugim o msgr. Romeru iz El Salvadorja in Enriqueju Angelelliju.” Enrique Angelelli je bil zaradi svojega prizadevanja za delavce v Argentini leta 1976 ubit v inscenirani prometni nesreči. Oscarja Romera, nadškofa v San Salvadorju, so leta 1980 ustrelili med bogoslužjem.

Esquivel je po vprašanju časnikarjev ponovno v bran vzel papeža, ki mu očitajo, da je v 70. letih prejšnjega stoletja kot jezuitski provincial sodeloval z argentinsko vojaško diktaturo. Po besedah Nobelovega nagrajenca si je papež prizadeval za mirno diplomacijo, da bi rešil zaprte in ugrabljene državljane.

Kot je še pojasnil Esquivel, sta oba s papežem enoglasno poudarila potrebo po celostnem vpogledu v spoštovanje človekovih pravic. “Ne smemo se omejiti zgolj na umore v času diktature, ampak moramo spregovoriti tudi o revščini, okoljevarstvu in življenju argentinskega ljudstva”.

Sogovornika sta se dotaknila tudi položaja Cerkve na splošno in še posebej v Latinski Ameriki. Izpostavila sta tudi ‘izziv prvega papeža iz Latinske Amerike’, kar je Esquivel označil kot ‘preseganje evrocentrizma’ v katoliški Cerkvi. Cerkev v Latinski Ameriki je s tem prevzela ‘preroško vlogo’.

Včerajšnje srečanje je sicer Esquivel opisal kot ‘snidenje’, saj sta se sogovornika poznala že od prej. Nobelov nagrajenec svojega rojaka doživlja kot pozitivno osebnost; v njegovih očeh papež Frančišek poskuša ‘stvari ponotranjiti, toda z gotovostjo in pripravljenostjo, da izpolni svoje apostolsko poslanstvo’. Po papeževi prošnji za Esquivelovo molitev zanj mu je ta obljubil, da ga bo še naprej spremljal na njegovi poti.

Že takoj po izvolitvi papeža Frančiška se je Esquivel odločno postavil v bran nekdanjemu nadškofu Jorgeju Bergogliu, ki so mu očitali, da je v času vojaške diktature v Argentini (1976-1983) sodeloval s takratnimi oblastniki. Za španski BBC je Esquivel tedaj izjavil: “Bili so škofje, ki so sodelovali z diktaturo, toda Bergoglio ni bil eden izmed njih.” Med tedanjo diktaturo v Argentini in sedanjim papežem ni nikakršne povezave.

Danes 81-letni Esquivel je po argentinskem vojaškem udaru leta 1976 ustanovil organizacijo za človekove pravice ‘Služenje miru in pravičnosti’. Tudi njega so v času vojaškega režima zaprli in mučili. Leta 1980 je za svoje nasprotovanje metodam hunte prejel Nobelovo nagrado za mir.

Foto: splet