Papež Frančišek je včeraj prevzel odgovornost za podpis sporazuma med Svetim sedežem in Ljudsko republiko Kitajsko in ob tem pripomnil, da v takšnih pogajanjih »obe strani vedno nekaj izgubita«. Sveti oče je med letom iz Estonije proti Rimu znova odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so ga spremljali na papeškem letalu.

Sporazum o imenovanju škofov v kitajski Cerkvi je bil podpisan 22. septembra v Pekingu, papež pa je ob tem v polno cerkveno občestvo znova sprejel osem tamkajšnjih škofov, ki so bili posvečeni brez papeške potrditve. Med letečo tiskovko je pojasnil, da je sporazum sad večletnega dialoga med Svetim sedežem in Kitajsko.

»Vatikanska ekipa je trdo delala,« je povedal sveti oče in ob tem izpostavil prizadevanja nadškofa Claudia Marie Cellija, upokojenega predsednika Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, Rote Graziosija, uradnika rimske kurije,in kardinala Pietra Parolina, vatikanskega državnega tajnika.

Kardinal Parolin, je pojasnil papež, »se je temu vprašanju posebej posvetil; vedno je do zadnje vejice in pike preučil sleherni dokument, zaradi česar sem povsem miren.« Sveti oče je dodal, da ob sklepanju mirovnega sporazuma ali pa pri pogajanjih obe strani vedno nekaj izgubita: »Takšna so pravila. Obe strani. In potem greš naprej.«

»Dialog, ki je privedel do sporazuma, je bil nenehen proces dveh korakov naprej in enega nazaj«

Frančišek je časnikarjem povedal, da je bil dialog, ki je privedel do sporazuma, nenehen proces dveh korakov naprej in enega nazaj. Vmes je minilo več mesecev, ko obe strani sploh nista imeli stikov, nato pa je »znova napočil Božji čas, ko se je Kitajcem zdelo primerno znova vzpostaviti dialog. Počasi. To je modrost, modrost Kitajcev.« Po papeževih besedah so vatikanski predstavniki sporne škofe temeljito preučili in tudi sam je na mizo dobil dokumente o vsakem posamezniku ter podpisal privolitev za sprejem v polno občestvo s Katoliško cerkvijo. Nato so mu pogajalci predstavili osnutek sporazuma, o njem so razpravljali, papež pa je podal svoje mnenje in ideje.

Kot je dejal, je pomislil na upor katoličanov, ki so veliko pretrpeli, toda trpljenje bo vedno navzoče, tudi v sporazumih. Zaveda pa se, je dodal, da imajo kitajski katoličani močno vero. Po temeljiti razpravi in premisleku je papež sporazum podpisal: »Sam sem odgovoren zanj.« Pojasnil je tudi, da so vatikanski pogajalci trdo delali zadnjih deset let in da pogajanja s Kitajsko niso bila »nikakršna improvizacija, temveč pot, resnična pot«.

Primer Latinske Amerike in Avstro-Ogrske

Papež je tudi spomnil, kako je v Latinski Ameriki škofe kar 350 let imenoval španski in portugalski kralj, papež pa jih je le potrdil: »Hvala Bogu, da je vsega skupaj konec!« V Avstro-Ogrski pa se je cesarica Marija Terezija naveličala podpisovanja škofovskih imenovanj in je to pristojnost prenesla na Vatikan. Bile so še druge zgodbe, ki pa se hvala Bogu ne ponavljajo, je dejal Frančišek.

Pojasnil je, kako sporazum s Kitajsko ne pomeni, da bo škofe imenovala kitajska vlada: »Ne, to bo dialog o morebitnih kandidatih, škofe pa bo imenoval Rim, torej papež.« Frančišek je ob tem povabil k molitvi za vse tiste, ki podpisa sporazuma ne morejo razumeti, za ljudi, ki so morali toliko let svojo vero živeti na skrivnem.

O obisku Baltskih držav

Frančišek je na letalu odgovarjal tudi na vprašanja o obisku Baltskih držav. Dejal je, da se »tri sestre«, Litva, Latvija in Estonija, trenutno ozirajo proti zahodu, v prihodnost, v katero z upanjem zre tudi sam. Poudaril je, da je nujno ohranjati posamezno istovetnost vseh treh držav, ki so jih toliko časa zatirali tuji osvajalci. Naloga starejših generacij je, da mladim posredujejo celotno dediščino kulture, vere in umetnosti, v spominu pa morajo ohraniti tudi žrtve za svobodo, katerih spomin je papež počastil v muzeju v Vilni.

Zlorabe so grozljive

Vprašanje nemškega časnikarja se je nanašalo na zlorabe v Cerkvi. Papež je dejal, da bi bilo grozljivo že, če bi tak zločin zagrešil en sam duhovnik. Spolne zlorabe so sicer navzoče povsod, toda v Cerkvi, meni Frančišek, so še toliko hujše, ker bi duhovniki morali »otroke voditi k Bogu«. Glede tega vprašanja pogajanja niso mogoča. Sveti oče je še pripomnil, da ne smemo zmotno ocenjevati preteklosti s trenutnimi pravosodnimi merili, ki so danes drugačna kot nekoč. Včasih so spolne zlorabe prikrivali, toda »ko se je Cerkev tega zavedla, se je tudi odzvala«.

Vir: Catholic Herald / CNA / Vatican News
Foto: Vatican Media