»V mojem in v naših srcih ste, v srcih kristjanov po vsem svetu! Nikdar ne izgubite upanja in nikdar ne zapravite priložnosti za izgradnjo miru.« S temi besedami se je papež poslovil od Južnega Sudana, preden je ob 11.56 letalo, na katerem je bilo ob njem še nad 70 novinarjev, vzletelo z mednarodnega letališča Džuba proti Rimu, kjer naj bi pristalo ob 17.15 po lokalnem času.

Naj se konča vsakršno nasilje

Frančišek si je v šestih dneh prizadeval prinesti sporočilo tolažbe in upanja v ranjeni afriški državi, odločno in pogosto je govoril o nuji, da sleherni človek skrbi za mir v svojem življenju in svojem narodu. Čeprav je bil vsak njegov govor namenjen drugemu občinstvu, je bila rdeča nit vseh spodbuda, naj se konča vsakršno nasilje v obeh narodih.

Sporočilo upanja

Na njegovih mašah so se zbrale ogromne množice: več kot milijon vernikov v Kinšasi, okoli 100.000 pa v Džubi, kar je približno petina prebivalstva glavnega mesta Južnega Sudana. Da je papež pustil sporočilo upanja in poziv prebivalcem, naj bodo povezani in se trudijo za mir, se je ob koncu obiska strinjal tudi nadškof iz Džube Stephen Ameyu Martin Mulla.

Biti sol zemlje in luč sveta

Pri današnji dopoldanski maši v Džubi je sveti oče ob zagotovilu, da Jezus pozna in ljubi vsakogar od nas osebno, pozval vernike, naj bodo sol zemlje in luč sveta: »Jezus pozna vašo bolečino in upanje, ki ga nosite v srcu, veselje in borbo, ki zaznamuje vaša življenja, temo, ki vas napada, in vero, ki vas dviga v nebesa. Jezus vas pozna in ljubi!«

Papež pred odhodom blagoslavlja južnosudanskega predsednika. FOTO: Vatican Media

Začnimo pri majhnih, bistvenih stvareh

Po papeževem mnenju je gradnja dobrih medosebnih odnosov ključna za »zajezitev pokvarjenosti zla, bolezni delitve, umazanije poslovnih goljufij in kuge pravičnosti«. Začnimo pri majhnih, toda bistvenih stvareh, ne pri tem, kar je zapisano v zgodovinskih knjigah, temveč pri tem, kar spreminja zgodovino, je dodal Frančišek: »Odložimo orožje sovraštva in maščevanja, da bi prijeli za orožje molitve in ljubezni.«

Zahvala za vero in potrpežljivost

Ob koncu maše se je sveti oče zahvalil za topel sprejem in za vse vloženo delo, da je bil njegov obisk sploh mogoč, ljudem Južnega Sudana pa se ni zahvalil le za njihovo naklonjenost do njega osebno, temveč tudi »za vašo vero in potrpežljivost, za dobro, ki ga delate, za stiske, ki jih voljno darujete Bogu, ne da bi vas to spravilo v malodušje, temveč vas žene naprej«.

Naj upanje in mir prebivata med vami!

Pot sprave in miru je zaupal ženi, »največji in hkrati najmanjši, najvzvišenejši in hkrati najbližji vsakomur od nas«, blaženi Devici Mariji. »Zdaj molimo k njej za mir v Južnem Sudanu in na vsej afriški celini, na kateri toliko naših bratov in sester v veri doživlja preganjanje in nevarnost, veliko ljudi pa trpi zaradi izkoriščanja in revščine. Naj upanje in mir prebivata med vami!«