Papež Frančišek je med današnjo redno splošno avdienco govoril o lažnih upanjih, ki nam jih ponuja svet. Kot je dejal, je upanje primarna človekova potreba. Človek mora upati v prihodnost in verjeti v življenje, pomembno pa je, da je upanje položeno tja, kjer nam lahko zares pomaga živeti in dati smisel našemu življenju.

Sveto pismo nas svari pred »lažnimi upanji«, ki jih ponuja svet. Človek je nenehno v skušnjavi, da bi svoje zaupanje polagal v malike in jih naredil za predmet svojega upanja. Preroki in modri pa trdijo, da vera pomeni zaupati v Bogaje pojasnil papež. V trenutkih, ko se človek sooča z življenjskimi težavami ter doživi krhkost zaupanja in čuti potrebo po drugačnih gotovostih, po otipljivi in konkretni varnosti, smo v skušnjavi, da bi iskali tudi kratkotrajne tolažbe. Iščemo jih v denarju, v povezovanju z ljudmi na položajih, v posvetnosti, v lažnih ideologijah. Boga želimo omejiti na naše predstave in naše ideje božanskosti – na boga, ki nam je podoben, razumljiv, predvidljiv, tako kot maliki. Po papeževih besedah pa ti begajo našo misel in srce in namesto da bi nas podpirali v življenju, vodijo v smrt.

Zaupati in upati moramo v Boga in Bog nam bo dal svoj blagoslov. Gospod se nas vedno spomni, tudi v najtežjih trenutkih, in to je naše upanje, ki nikoli ne razočara. Maliki pa vedno razočarajo, saj so plod naše domišljije in niso resnični.

Čudovita stvarnost upanja je, je poudaril sveti oče, ko zaupamo v Gospoda in postanemo kakor On. Njegov blagoslov nas spremeni v njegove otroke, ki z njim delijo življenje. Upamo v živega in pravega Boga, ki se je za nas rodil iz Marije, je umrl na križu in je vstal v slavi, in ta Bog nikoli ne razočara.

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)