Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o družinah, ki živijo v revščini, in s tem napovedal, da bo naslednjih nekaj katehez posvečenih temi o »ranljivosti družine« in »življenjskih razmerah, ki jo postavljajo na preizkušnjo«. Ena od teh preizkušenj je revščina, je po navedbah Radia Vatikan pojasnil sveti oče in spomnil na mnoge družine, ki jo živijo tako v velemestih kot tudi na podeželju. Poleg velike revščine in bede jih ponekod doleti še vojna, ki prav posebej prizadene civilno prebivalstvo, torej družine. Vojna je po Frančiškovih besedah zares mati vsake oblike revščine, družino osiromaši, saj je roparka življenja, duš in najsvetejših čustev.

Kljub vsemu pa je na svetu veliko revnih družin, ki si z dostojanstvom prizadevajo živeti vsakdanje življenje in pogosto odprto zaupajo v Božji blagoslov. To po papeževem mnenju »ne sme upravičiti naše brezbrižnosti, ampak kvečjemu povečati naš sram, da je toliko revščine«. Skoraj čudež je, da se družina oblikuje tudi v revščini in kolikor lahko, celo ohrani posebno človečnost svojih vezi. To dejstvo razburja tiste načrtovalce blagostanja, ki čustveno navezanost, rojevanje otrok in družinske vezi obravnavajo kot sekundarno spremenljivko kakovostnega življenja. Ničesar ne razumejo, je pripomnil sveti oče. »V resnici pa bi mi morali poklekniti pred temi družinami, ki so prava šola človečnosti, s katero rešujejo družbo pred barbarstvom.«

Kaj nam ostane, če popustimo izsiljevanju cesarja in mamona, nasilja in denarja, ter se odpovemo tudi družinski navezanosti? »Nova državljanska etika bo prišla šele takrat, ko bodo odgovorni za javno življenje preuredili družbene vezi in začeli z bojem proti sprevrženi spirali med družino in revščino, ki nas vodi v prepad.« Današnje gospodarstvo se je pogosto omejilo na uživanje individualnega blagostanja, žal pa na široko izkorišča družinske vezi. Po Frančiškovih besedah je to veliko protislovje. »Ogromno delo družine se ne ocenjuje z obračuni. Gospodarstvo in politika ga več ali manj ne priznavata, čeprav imata notranje oblikovanje osebe in družbeno kroženje čustev ravno tukaj svoj steber. Če ga podremo, se bo vse porušilo«, je posvaril papež.

Pri tem ne gre samo za vprašanje kruha, ampak govorimo o delu, izobraževanju, zdravstvu. Pomembno je, da to dobro razumemo. Vedno nas močno gane, ko vidimo podobe podhranjenih in bolnih otrok z različnih koncev sveta, dotakne pa se nas tudi bleščeč pogled mnogih otrok, ki so prikrajšani za vse, a nam v revnih šolah s ponosom kažejo svoj svinčnik in zvezek, kako z ljubeznijo gledajo svojo učiteljico ali učitelja. »Zares, otroci vedo, da človek ne živi samo od kruha!« je zatrdil Frančišek in dodal, da v revščini otroci trpijo, ker si želijo ljubezni in družinskih vezi.

Kristjani moramo biti vedno blizu družinam, ki jih revščina postavi pred preizkušnjo. Socialna revščina prizadene družino in jo včasih celo uniči. Brezposelnost, izguba dela ali zaposlitvena negotovost hudo bremenijo družinsko življenje ter odnose postavijo na težko preizkušnjo. Življenjski pogoji v najrevnejših četrtih, z bivanjskimi problemi in prevoznimi težavami, pomanjkljive socialne, zdravstvene in šolske usluge povzročajo še dodatne težave. K tem materialnim dejavnikom dodajmo še škodo, ki jo družini povzročajo lažni vzori, ki jih razširjajo množični mediji, postavljeni na potrošništvu in kultu pojavnosti. Ti vplivajo na najrevnejše družbene sloje in povzročajo razkrajanje družinskih vezi.

Cerkev je mati in ne sme pozabiti te drame svojih otrok. »Tudi ona mora biti revna, da bi postala rodovitna in bi odgovorila na veliko revščino. Revna Cerkev je Cerkev, ki prostovoljno prakticira preprostost v svojem življenju, v svojih lastnih ustanovah, v življenjskem slogu svojih članov, da bi porušila vsak zid ločevanja, predvsem pri revnih«, je zatrdil papež Frančišek. Potrebna sta molitev in delovanje. »Goreče prosimo Gospoda«, je pozval svteeti oče, »naj nas strese, da bi naše krščanske družine postale protagonistke te revolucije družinske bližine, ki nam je zdaj tako zelo potrebna. Iz te družinske bližine je zgrajena Cerkev. In ne pozabimo, da je sodba stiskanih, malih in revnih predhodnica Božji sodbi.«

Sveti oče je ob koncu kateheze spodbudil, naj storimo vse, kar je v naših močeh, da bi pomagali družinam, ki živijo v revščini in bedi. Nato je še enkrat skupaj z vsemi, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra, prebral odlomek iz Sirahove knjige, ki ga je bilo slišati na začetku avdience. »Sin, ne krati revežu živeža, ne prezri pogleda potrebnih. Ne spravljaj v žalost lačnega, ne izzivaj že sicer stiskanega človeka. Zagrenjenega srca nikar še bolj ne draži, prosečemu ne odklanjaj daru. Ne odklanjaj prošnje stiskanega, ne obračaj se stran od reveža. Ne obračaj svojega obraza od berača, nikomur ne dajaj povoda, da bi te preklinjal« (Sir 4,1-5).

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (T.S.)