»Blaženost ali svetost ni življenjski program, sestavljen le iz odrekanja in naporov, temveč je predvsem veselo odkritje, da smo otroci, ki jih Bog ljubi, kar nas napolnjuje z veseljem. To je dar, ki ga prejmemo: sveti smo, ker pride Bog, ki je Sveti in nam daje svetost, prebivat v naše življenje,« je izpostavil sveti oče.

Ali pričujem o Jezusovem preroštvu? Izražam preroškega duha, ki sem ga prejel pri krstu? Ali pa se prilagajam udobju življenja in lenobi ter mislim, da je vse dobro, če je dobro zame?

Brez veselja postane vera stroga in utesnjujoča vadba

Kristjanovo veselje je torej gotovost, da se lahko soočimo z vsako situacijo s pogumom in močjo, ki prihajata od Njega, je nadaljeval Frančišek: »Svetniki so sredi številnih stisk živeli to veselje in o njem pričevali. Brez veselja postane vera stroga in utesnjujoča vadba, zaradi česar lahko zbolimo za žalostjo.«

Ali smo veseli kristjani, ki širimo veselje?

Papež je še, kot so zapisali na spletni strani Vatican News, slehernika povabil k razmisleku, ali smo veseli kristjani, ki širimo veselje, ali pa smo žalostne, medle osebe s pogrebnim obrazom. Da ni svetosti brez veselja, je Frančišek zaokrožil prvi vidik.

Sporočilo, ki gre proti toku

Drugi vidik pa je preroštvo. Blagri so, tako papež, namenjeni ubogim, trpečim, lačnim pravičnosti. »To je sporočilo, ki gre proti toku, saj svet pravi, da moraš biti za srečo bogat, močan, večno mlad, uživati slavo in uspeh. Jezus ta merila preobrne. Resnično polnost življenja dosežemo, če sledimo Njemu in živimo njegovo Besedo,« je pojasnil sveti oče.

Izprazniti se sebe in narediti prostor za Boga

To, kot dodaja, pomeni biti notranje ubog, izprazniti se sebe in narediti prostor za Boga. »Kdor misli, da je bogat in varen, vse gradi na sebi in se zapira pred Bogom in brati. Kdor pa ve, da je ubog in sam sebi ne zadošča, ostaja odprt za Boga in bližnjega in najde veselje,« podčrta Frančišek.

Svetniki so sredi številnih stisk živeli to veselje in o njem pričevali. Brez veselja postane vera stroga in utesnjujoča vadba, zaradi česar lahko zbolimo za žalostjo.

Preroštvo novega človeštva

Blagre označi za preroštvo novega človeštva in novega načina življenja: postati majhen in zaupati Bogu namesto postavljanja se nad druge; biti krotek namesto želje po uveljavitvi; prakticirati usmiljenje namesto misliti zgolj nase; prizadevati si za mir in pravičnost namesto gojenja (celo s sodelovanjem) nepravičnosti in neenakosti.

Ali pričujem o Jezusovem preroštvu?

Po papeževih besedah se torej lahko vprašamo: »Ali pričujem o Jezusovem preroštvu? Izražam preroškega duha, ki sem ga prejel pri krstu? Ali pa se prilagajam udobju življenja in lenobi ter mislim, da je vse dobro, če je dobro zame? Ali prinašam v svet veselo novost Jezusovega preroštva ali zgolj običajno pritoževanje nad vsem, kar je narobe?«