Papež Frančišek je včeraj odpotoval na 14. apostolski obisk v Armenijo. Že med letom proti armenski prestolnici je na letalu nagovoril časnikarje, osrednja tema nagovora sta bila mirovni proces v Kolumbiji in včerajšnja odločitev Britancev, da izstopijo iz Evropske zveze. Kot je dejal, je bila z referendumom izrečena »volja ljudstva, kar od vseh nas zahteva odgovornost, da zagotovimo dobro ljudstvu Združenega kraljestva in tudi dobro in sobivanje vse evropske celine«.



Ob prihodu v Armenijo je Frančišek najprej obiskal apostolsko stolnico v Ečmiadzinu, kjer je tudi apostolski sedež katolikosa, med kratkim molitvenim obiskom pa sta papež in katolikos skupaj zmolila Psalm 122. Sveti oče je imel v stolnici tudi pozdravni nagovor.

Karekinu II. se je zahvalil, da ga je sprejel »v svojem domu«, nato pa izrazil hvaležnost Gospodu za luč vere, ki gori v njihovi deželi. Ta vera je Armeniji dala njej lastno istovetnost in jo je naredila za Kristusovo glasnico med narodi. Vera v Kristusa je bila za Armenijo od nekdaj konstitutivna resničnost njene istovetnosti, dar z ogromnim dometom, ki ga je sprejela z veseljem in ohranjala z zavzetostjo in trdnostjo, tudi za ceno lastnega življenja.

Papež Frančišek je izrazil hvaležnost za pot, ki sta jo katoliška in armenska apostolska Cerkev prehodili v iskrenem in bratskem dialogu. Ker je svet zaznamovan z ločitvami in spori, se od kristjanov pričakuje pričevanje medsebojnega spoštovanja in bratskega sodelovanja, ki bi odsevalo moč in resnico Kristusovega vstajenja.

Popoldne je sveti oče v predsedniški palači v Erevanu obiskal armenskega predsednika Serža Sarkasjana, kasneje pa še s predstavniki oblasti, civilne družbe in z diplomatskim zborom. Izrazil je veliko veselje, da se lahko »dotakne zemlje te ljube armenske dežele, ki je pogumno pričevala o svoji veri, ki je veliko trpela, a se je vedno znova rodila«, kot je dejal v začetku svojega nagovora okoli 240 zbranim na srečanju.

Spomnil je na lansko slovesnost v Vatikanu v spomin na stoletnico Metz Yeghérna, »velikega zla«, ki je doletelo armenski narod in povzročilo smrt velikega števila oseb. Dogodka so se takrat poleg predsednika Sarkasjana udeležili tudi patriarh Karekin II., katolikos Aram I. in patriarh Nerses Bedros XIX. Kot je dejal Frančišek, je ta tragedija »začela žalosten seznam strašnih katastrof prejšnjega stoletja, omogočila je nesmiselne rasne, ideološke ali verske utemeljitve, ki so zamračile razum krvnikov vse do točke, da so v naprej določili uničenje celotnih narodov«.

Papež je želel počastiti armenski narod, ki je v najbolj tragičnih trenutkih svoje zgodovine »v Kristusovem križu in vstajenju vedno našel moč, da se je znova dvignil in se z dostojanstvom znova podal na pot«. Vse to dokazuje, kako globoke so korenine krščanske vere in kakšen je njen neskončen zaklad tolažbe in upanja.

Sveti oče je spomnil tudi na 25. obletnico samostojnosti Armenije, ki je priložnost za obuditev spomina na dosežene cilje in za zastavitev novih, praznovanja pa bodo še pomembnejša, če bodo za vse Armence, v domovini in v diaspori, postala poseben trenutek, ko bodo lahko zbrali in uskladili energije ter jih usmerili v doseganje civilnega, socialnega, pravičnega in vključujočega razvoja države.

Po srečanju s predstavniki oblasti, civilne družbe in z diplomatskim zborom se je papež Frančišek vrnil v Ečmiadzin, kjer se je v dvorani apostolske palače zasebno sestal s katolikosom Karekinom II., nato pa pozdravil še delegacijo armenskih apostolskih škofov.

Vir: Radio Vatikan
Foto: RV / ANSA