Bogati, izobraženi in obče prepoznani so prišli od daleč, ko pa so namesto veličastnega prizora zagledali mamo z otrokom, niso protestirali, niso bili razočarani in se niso pritoževali, temveč so namesto tega padli predenj, se priklonili do tal in počastili otroka. To je ponižno dejanje uglednih mož, ki preseneča, poudarja papež, kajti pasti pred Betlehemskim detetom ni preprosto, saj ni lahko častiti Boga, katerega božanska narava ni prav nič zmagoslavna.

Modri so se ponižali pred Božjo logiko

»Pomeni sprejeti veličino Boga, ki se razodeva v majhnosti. Modri so se ponižali pred Božjo logiko in sprejeli Gospoda, kakršnega si niso predstavljali, temveč takšnega, kakršen je: majhnega in ubogega. Svoje predstave so pustili ob strani, da so naredili prostor Bogu,« je dejal sveti oče. Za to je potrebna ponižnost. Modri so s ponižnostjo sprejeli Njega, ki se razodeva v ponižnosti, in se tako odprli za češčenje Boga. Njihovo resnično bogastvo ni bilo v uspehu in slovesu, temveč v ponižnosti.

Če v središču vselej ostanemo mi, Ga ne bomo nikdar srečali v polnosti

»Če v središču vsega vselej ostanemo mi s svojimi idejami in se želimo s čim pohvaliti pred Bogom, ga ne bomo nikdar srečali v polnosti. Če ne padejo naše zahteve, samoljubje, nečimrnost, bomo morda v življenju častili koga ali kaj, toda ne Gospoda! Če pa znotraj postanemo majhni, bomo vnovič odkrili čudenje češčenja Jezusa, ki gre skozi ponižnost srca. Kdor le prehiteva, ne bo opazil Gospodove navzočnosti. Kristus bo šel mimo, a bo prezrt,« je opozoril Frančišek.

Kako je z našo ponižnostjo?

In spodbudil vernike k vprašanju, kako je z našo ponižnostjo. Mar ošabnost, ki vedno zasenči zanos proti Bogu, otežuje moj duhovni napredek? Ali sem poslušen in na razpolago Bogu ali pa sem vselej osredotočen le nase in na svoje zahteve? Znam svoj pogled potisniti na stran, da bi sprejel Božjega in pogled drugih? Ali sem v prošnjah in čaščenju preračunljiv ali pa to počnem stanovitno v veri, da Kristusa vselej potrebujem?

Če ne padejo naše zahteve, samoljubje, nečimrnost, bomo morda v življenju častili koga ali kaj, toda ne Gospoda! (papež Frančišek)

Glej zvezdo in hodi!

»Modri so začeli pot tako, da so gledali zvezdo, in so po prehojeni dolgi poti našli Jezusa. Tudi mi se danes držimo tega nasveta: glej zvezdo in hodi! Nikdar ne prenehajte hoditi, nikoli ne opustite zrenja v zvezdo!« je svoj praznični opoldanski nagovor zaključil papež Frančišek in prosil še Marijo, naj nas uči znova odkriti življenjsko potrebo po ponižnosti, »naj nas uči gledati zvezdo in hoditi.«