Ob premišljevanju evangeljskega odlomka o srečanju med starčkom Simeonom in detetom Jezusom je sveti oče potegnil nauk: »Ko postavimo Jezusa v središče našega življenja, se naš pogled spremeni in se, vsem težavam in naporom navkljub, počutimo ožarjeni z njegovo svetlobo, potolaženi z njegovim Duhom, opogumljeni z njegovo besedo in podprti z njegovo ljubeznijo.«

Balzam tolažbe in upanja

Redovnike je spomnil, da je kljub ogromnim izzivom vseeno »veliko veselje služiti evangeliju«. Po papeževih besedah so duhovniki in redovniki poklicani biti priče Božje ljubezni, tako da Njegovo ljudstvo danes mazilijo z »balzamom tolažbe in upanja«. Poklicani so biti služabniki ljudstva, »delovati kot znamenja Kristusove navzočnosti, njegove brezpogojne ljubezni, sprave in odpuščanja in njegove sočutne skrbi za potrebe ubogih«.

Izzivi in težave

Toda to službo, je nadaljeval Frančišek, bomo vedno živeli ob izzivih in težavah, vključno z duhovno povprečnostjo, posvetnim udobjem in površnostjo, ki jih je mogoče premagati z molitvijo, javno in zasebno, s posvečanjem drugim in pozabljanjem nase ter tako, da smo »izobražene, vnete in dobro usposobljene« priče evangelija.

Da bi bili dobri duhovniki, diakoni in posvečene osebe, niso dovolj nameni in besede; vaša življenja morajo govoriti glasneje od vaših besed. (papež Frančišek)

Nameni in besede niso dovolj

»S temi izzivi se je treba soočiti, če želimo ljudem služiti kot priče Božje ljubezni. Da bi bili dobri duhovniki, diakoni in posvečene osebe, niso dovolj nameni in besede; vaša življenja morajo govoriti glasneje od vaših besed,« je poudaril sveti oče ter duhovnike in redovnike spomnil na Jezusa, usmiljenega Samarijana, ki se je ustavil, da bi oskrbel rane zatiranih.

»Dragoceni ste in pomembni!«

»Služba, v katero ste poklicani, je natanko to: ponuditi bližino in tolažbo, kot luč, ki sije v mraku,« je še dejal Frančišek in se duhovnikom, diakonom, redovnicam, redovnikom in bogoslovcem zahvalil in jih pozval, naj ne bodo malodušni, »saj vas Cerkev potrebuje; dragoceni ste in pomembni!« Povabil jih je, naj bodo vedno »kanali Gospodove tolažilne navzočnosti, vesele priče evangelija, preroki miru v viharjih nasilja in učenci ljubezni, vselej pripravljeni skrbeti za rane ubogih in trpečih«.

Odhod v Južni Sudan

Pred slovesom od Demokratične republike Kongo se bo papež zgodaj dopoldne še sestal s škofi, nato pa ob 10.40 vzletel proti Džubi v Južnem Sudanu, kamor bo prispel ob 14. uri po srednjeevropskem času. Po sprejemni slovesnosti se bo srečal s predsednikom, podpredsedniki ter predstavniki oblasti, diplomatskega zbora in civilne družbe. Obisk v Južnem Sudanu bo končal v nedeljo dopoldne.