Žal, je dodal sveti oče, se je to v zgodovini večkrat zgodilo: Bog se preprosto in ponižno ponuja, ljudje pa smo vedno v skušnjavi, da bi Ga vsilili in da bi sebe vsiljevali v Njegovem imenu. »V Jezusovem imenu naj se to v Cerkvi nikoli več ne zgodi,« je po navedbah avstrijskega Kathpressa izpostavil voditelj Katoliške cerkve.

Večina besed in dejanj sprave se zgodi na območni ravni, v skupnostih, kot je ta, kjer posamezniki in družine dan za dnem živijo drug ob drugem.

Med srečanjem s člani župnije Svetega Srca, v kateri živijo tako kanadski staroselci kot tudi potomci evropskih priseljencev, je papež tudi nakazal, kako si predstavlja nadaljnjo spravo med avtohtonimi staroselci, priseljenci in Cerkvijo. »Geste in obiski so lahko pomembni,« tako Frančišek, »vendar se večina besed in dejanj sprave zgodi na območni ravni, v skupnostih, kot je ta, kjer posamezniki in družine dan za dnem živijo drug ob drugem.«

FOTO: Vatican Media

Frančišek je obenem priznal, da je sprava pogosto zelo težka. Še posebej, če naj bi se to dogajalo v Kristusovem imenu in lahko »občutimo le jezo in sram« vpričo preteklosti v cerkvenih ustanovah. Nič ne more »izbrisati ranjenega dostojanstva, pretrpelih bolečin in izdanega zaupanja. Tudi sramota nas vernikov ne sme biti nikoli izbrisana,« je opozoril sveti oče. Vedno pa je potreben nov začetek.

Sprava v svojih temeljih ni toliko rezultat lastnega prizadevanja kot pa Božji dar.

V nadaljevanju je papež pojasnil, da bi se morali ljudje za spravo med seboj in s preteklostjo, »z doživetimi krivicami in ranjenimi spomini, s travmatičnimi dogodki, ki jih nobena človeška tolažba ne more ozdraviti«, skupaj obrniti »k Jezusu, ki je bil križan med številnimi učenci v internatskih šolah«. Sprava v svojih temeljih ni toliko rezultat lastnega prizadevanja kot pa Božji dar.

FOTO: Vatican Media

V župniji Svetega Srca, ustanovljeni leta 1913, živi razmeroma veliko pripadnikov Prvih narodov, torej prvotnih prebivalcev današnje Kanade. Leta 1991 je takratni nadškof župnijo razglasil za narodno cerkev staroselskih Prvih narodov, Metisov in Inuitov. Danes tam živijo tudi številni migranti in begunci.