Pet jih je napisal France Pibernik, o pesnikih Francetu Balantiču, Ivanu Hribovšku, Antonu Vodniku in Jožetu Udovču ter katoliškem mislecu Vladimirju Truhlarju.

Knjiga France Balantič. Življenjska in pesniška pot 1921–1943. Literarna usoda po letu 1945 je prvič izšla leta 2008, bila je razprodana, zato jo je založba ZRC zdaj ponatisnila.

Izjemen pesnik z izjemno oziroma tragično življenjsko potjo

Gre za izjemnega pesnika, za njegovo izjemno oziroma tragično življenjsko pot, ki jo je raziskal in opisal pesnikov najboljši poznavalec.

Franc Pibernik je bral Balantiča vse od svoje mladosti, kot literarni zgodovinar pa ga je preučeval malone pol stoletja.

Balantičevo življenje in delo je raziskoval z vsem žarom, ko je bilo to v komunističnem režimu še prepovedano, a kljub (udbovski) nevarnosti ni odnehal.

Grob Franceta Balantiča v Grahovem. Foto: Ivo Žajdela

Uspelo mu je najti toliko virov, pričevanj in dokumentov, da je mogel pesnika Balantiča predstaviti v izjemno široki biografski, ustvarjalni in zgodovinski panorami, bogatejši od številnih monografij o slovenskih pesnikih.

Prva izdaja monografije je v letu 2018 skupaj z Zbranim delom pošla v treh mesecih. Za drugo izdajo je Pibernik besedilo deloma dopolnil in predelal opombe.

Veselil se je, da bo nova izdaja izšla za 100. obletnico pesnikovega rojstva. Ni je dočakal, toda prav s Pibernikovo ureditvijo Balantičevega Zbranega dela in Monografijo je bil Balantič dokončno afirmiran kot eminenten slovenski klasik.

Spomenik Franceta Balantiča pred šolo v Grahovem, postavili so ga 23. novembra 1990. Foto: Ivo Žajdela

Pesniki, ki so življenje končali prezgodaj, v rosnih mladostnih letih

Življenjsko pot pesnika Franceta Balantiča lahko vzporejamo s tragiko tistih slovenskih pesnikov, ki so življenje končali vse prezgodaj, v rosnih mladostnih letih.

Prezgodaj je umrl Simon Jenko, zlasti pa je prezgodnja smrt zaznamovala pesnike Dragotina Ketteja, Josipa Murna in Srečka Kosovela.

Vsem je življenje utrgala zahrbtna bolezen, tako da so bila njihova literarna imena izključno vezana na tisto, kar so ustvarili do svojega dvaindvajsetega, triindvajsetega leta.

Čeprav je bila njihova literarna usoda kaj različna, so vsi našli pot v območje slovenske literarne klasike, saj so postali stebri v celotnem razvoju slovenskega pesništva.

Spomenik Franceta Balantiča v rojstni vasi Perovo pri Kamniku. Foto: Ivo Žajdela

Umrl je kot žrtev revolucionarnega nasilja

Tudi France Balantič je umrl pri dvaindvajsetih letih, vendar v drugačnih okoliščinah. Umrl je kot žrtev revolucionarnega nasilja, sredi najtežjih dogajanj med drugo svetovno vojno na Slovenskem.

Komunistična partija Slovenije se je najprej polastila celotnega narodnoosvobodilnega gibanja, v katerem so sodelovali narodno zavedni Slovenci, ki so sicer pripadali različnim političnim in nazorskim opredelitvam, potem pa je začela podtalno izvajati revolucijo in fizično uničevati nazorske nasprotnike. Temu se je uprla protikomunistična (protirevolucionarna) stran in skušala zavreti uničujoči plaz nasilja.

France Pibernik, avtor knjige o pesniku Balantiču. Foto: Ivo Žajdela

Uvrščamo ga med najpomembnejše slovenske pesniške ustvarjalce

Po spletu okoliščin se je tudi France Balantič pridružil protikomunističnim bojevnikom in tragično končal v domobranski postojanki v Grahovem pri Cerknici, ki so jo 24. novembra 1943 uničile partizanske enote Tomšičeve brigade.

Glede na povojna dogajanja, ko je bila v Sloveniji vzpostavljena komunistična oblast, je bil Balantič javno prepovedan in je doživljal posebno usodo zamolčanega pesnika.

Kljub vsemu zavračanju s strani uradne ideologije in s strani uradne literarne zgodovine je France Balantič s svojo izjemno izpovedno liriko dosegel priznanje in ga uvrščamo med najpomembnejše slovenske pesniške ustvarjalce.

Knjigo o Balantiču je predstavil urednik Zbranega dela dr. Matija Ogrin. Foto: posnetek zaslona