V posebno veselje mu je bila obnova in gradnja kapelic. Bratova družina je in še skrbi za cerkev svetega Florjana in tudi njemu je bila ta cerkev zelo pri srcu. Ko so jo obnavljali, je s svojim znanjem in izkušnjami pomagal narediti mogočno škarpo za utrditev in varnost cerkve nad trškim delom Vojnika. Pri vseh ostalih cerkvah je z veseljem pomagal, če je bilo treba kaj popraviti, obnoviti, dodati.

Tudi svoje življenje je gradil iz dneva v dan. Eden pomembnejših trenutkov je bila poroka. To je bil temeljni kamen za rojstvo hčerke Barbare. Ponosen je bil na svojo družino, žal pa je žena prehitro umrla. Odpovedalo ji je srce. Gradil je naprej, saj je postal oče in mama v isti osebi. Srčno je prevzel skrb za svojega tasta Franca Švajgerja, dolgo časa najstarejšega gasilca v Vojniku, saj je dočakal malo manj kot sto let. Negoval ga je do njegove smrti ter z ljubeznijo poskrbel za hčerko. Ko se je hči poročila, je zeta sprejel za sina.

Pomemben gradnik zanj je bil Bog...