Sredi sončnega jesenskega dne se je po dopolnjenem 95. letu rodovitnega življenja poslovil dragi mož, oče, stari oče in praded, stric, prijatelj, sosed Franc Možina. Žalostni smo ob slovesu od dragega očeta.
A smrt nima zadnje besede, saj je po Jezusu Kristusu premagana v naših dobrih delih, zvestobi resnici in pravici, kar vse tlakuje pot v srečno večno življenje. Molimo in verjamemo, da je naš oče tam.

Te dneve še posebej doživljamo prepletenost življenja iz preteklih korenin v sedanjost in prihodnost. Naš oče je zelo pogosto pripovedoval o lastnih doživetjih, o svojih prednikih, znancih; o časih in razmerah.

Bil je neomajno, za pretekle in sedanje čase že kar neobičajno zvest svoji veri, družini in rodu. Svojemu nazoru, ki je od vedno temeljil na krščanski morali, demokraciji, spoštovanju vsakega človeka in ki je ostro zavračal teptanje nemočnih in suženjstvo totalitarizmov, ki jih je izkusil – fašizma in komunizma.

Po očetu Vipavec, po mami K...