Mašo v Ločni je daroval dr. Janez Gril, ki je v nagovoru spomnil na nasilno smrt duhovnika Franca Keka. FOTO: Marjan Dvornik

Mašo v Ločni je daroval dr. Janez Gril, ki je v nagovoru spomnil na nasilno smrt duhovnika Franca Keka, kanonika Kolegiatnega kapitlja Novo mesto in 16 drugih oseb, ki so jih 21. oktobra 1943 zagrešili partizani v gozdu Padež nad Birčno vasjo in jih zmetali v Mihovško brezno. Brez zaslišanja, brez sodbe in ugotavljanja krivde, samo umor. Javni spomin nanje je bil prepovedan.

Molitev ob grobu na pokopališču v Ločni. FOTO: Marjan Dvornik

Da bi znali, tako kot kanonik Franc Kek, biti ljudem blizu

»Letos mineva 80 let od njihove mučeniške smrti,« je v nagovoru dejal dr. Gril. »Tu nismo zato, da bi obujali žalostne zgodbe in sovraštvo do njihovih morilcem. Tu smo zbrani zato, da bi za žrtve in tudi za njihove krvnike molili in zaupali v božjo usmiljeno ljubezen, ki zaobjema vse: žrtve in morilce.«

Pozval je k molitvi tudi zase, da bi znali, tako kot kanonik Franc Kek, biti ljudem blizu, jim pomagati, nikogar sovražiti in drug drugega spodbujali k lepemu in poštenemu življenju. »Sovraštvo je najhujša zaostalost«, je ob pokopu žrtev pred 30 leti dejal takratni novomeški prošt Jože Lap in vabil k molitvi za ljubezen in razumevanje v slovenskem narodu.

Na spominski podobici, ki so jo natisnili ob mučeniški smrti kanonika Keka, je napisano: »Za vero in narod goreče si molil, vztrajno si delal, si grozno trpel in sveto umrl. Zdaj diči te božja najvišja odlika: slava in čast mučenika in našega vsem priprošnjika.« Preroške besede.

21. oktobra 2023, ko je minilo natančno 80 let od mučeniške smrti Božjega služabnika kanonika Franca Keka, so kanoniki stolnega kapitlja po jutranji korni molitvi v novomeški stolnici pomolili še v stranski kapeli pred njegovo sliko. VIR: Škofija Novo mesto

Na seznamu kandidatov za beatifikacijo je 26 oseb

Slovenski škofje so 28. oktobra 2002 sprejeli sklep o začetku postopka za beatifikacijo slovenskih mučencev 20. stoletja. Na ta seznam so uvrstili 26 žrtev komunističnega nasilja (dvanajst duhovnikov, tri bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov), med njimi tudi kanonika Keka. Na prošnjo za začetek postopka je iz Kongregacije za zadeve svetnikov 17. maja 2018 podala pritrdilni odgovor in zato tem svetniškim kandidatom zdaj pripada naziv Božji služabnik.

Govornik je dejal, da upravičeno lahko pričakujemo, da bodo kmalu razglašeni za mučence in mučenke. Radi se jim priporočajmo v molitvi.

Kanonik Franc Kek je bil goreč in moder duhovnik, velik prijatelj mladine in njihov skrben vzgojitelj. Vsi so ga spoštovali in cenili. Njegovo življenjsko geslo je bilo: »Za druge smo, ne zase.« Takšnih vzgojiteljev, duhovnikov, učiteljev in drugih, danes zelo potrebujemo.

Dr. Janez Gril je obljubil, da bo Stolni kapitelj Novo mesto izdal posebno knjižico in drugo gradivo o božjem služabniku kanoniku Francu Keku, da ga bodo ljudje bolje poznali, se mu priporočali in molili, da bi čim prej dosegel čast oltarja.

22. oktobra 2023 se je 25 romarjev zbralo pri osnovni šoli v Birčni vasi in poromali do partizanskega morišča, do Mihovske jame. FOTO: Tomaž Maras

Partizansko morišče Mihovska jama. FOTO: Tomaž Maras

Romanje na partizansko morišče pri Birčni vasi

Že teden prej, v nedeljo, 22. oktobra 2023, se je 25 romarjev zbralo pri osnovni šoli v Birčni vasi, kjer so imeli partizani pred 80 leti zaprtih 17 oseb, potem ko so jih ob umiku pred Nemci odgnali iz Novega mesta in preden so jih odgnali do Mihovske jame, jih tam umorili ter vrgli v jamo. Po dobrih 50. letih so zemeljske ostanke ubitih 23. oktobra 1994 prenesli in pokopali v skupen grob na starem novomeškem pokopališču v Ločni v duhovniškem grobu. Med ubitimi je namreč bil tudi profesor na gimnaziji in kanonik Franc Kek, ki je danes prištet med slovenske mučence 20. stoletja ter ga skupaj s še 25 žrtvami komunističnega nasilja v postopku beatifikacije imenujemo Božji služabnik.

Spominski križ na kraju partizanskega množičnega zločina 21. oktobra 1943. FOTO: Tomaž Maras

Osebe, ki so jih partizani umorili

Poleg kanonika Keka so bili med umorjenimi tudi Franc Fabjančič (1889), graščak z Ruperč Vrha (njegova žena Dora, roj. Stare, se je še zadnji trenutek izognila partizanom in se po vojni z otrokoma preselila v Argentino), organist in občinski tajnik iz Dolenjskih Toplic Franjo Armeni (oče zdravnika Cirila Armenija, ki si je zelo prizadeval za pokop žrtev v Ločni), Marija Golob, članica Katoliške akcije iz Birčne vasi, Alojz Grilc, trgovec iz Novega mesta, Jože Pavlič, višji računski inšpektor v Novem mestu, Jernej Sitar, mizarski mojster iz Šmihela pri Novem mestu, Viktor Šonc, zastopnik Vzajemne zavarovalnice v Novem mestu, Jurij Verbič, trgovec iz Novega mesta in drugi.

Grob na starem novomeškem pokopališču v Ločni, kjer so po dobrih 50. letih, 23. oktobra 1994, pokopali zemeljske ostanke ubitih v breznu Mihovska jama. FOTO: Ivo Žajdela

Na kratko je dogajanje oktobra 1943 opisal Jože Golob

»Romarji smo se zaradi dežja do vasi Mihovec pri Podgradu odpeljali z avtomobili, pot skozi gozd pa smo nadaljevali peš. Prisotni domačini so nam povedali, da so partizani žrtve ubili na ravnini ob gozdni poti, nato pa so jih odnesli v višje ležečo jamo,« je v poročilu zapisal Tomaž Maras. Ob križu pred Mihovsko jamo so prižgali svečko in izrekli molitev, zapisano na podobici, natisnjeni ob tej priložnosti:

Vsemogočni in usmiljeni Bog! Spoštljivo se spominjamo trpljenja in mučeniške smrti kanonika Franca Keka in drugih slovenskih mučencev dvajsetega stoletja. Verovali so vate in ljubili svojo domovino. Usmiljeno sprejmi njihovo žrtev in podeli našemu narodu spravo in mir. Razlij svoj blagoslov nad Slovenijo, da bomo hvaležni za tvoje darove, ljubili življenje in napredovali v duhovni in vsakršni blaginji. Naj slovenski mučenci pred vesoljno Cerkvijo dosežejo čast oltarja, nam pa pomagajo, da bi živeli kot pokončni kristjani. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Na kratko je dogajanje oktobra 1943 opisal Jože Golob, doma iz Birčne vasi:

Lokacija jame: https://maps.app.goo.gl/PfeYJdvhENCNqN2N6

Članek o prekopu iz Mihovske jame na pokopališče v Ločni 23. oktobra 1994.

Do vseh je bil nepristranski in ni poznal strankarstva

Njegov rod je doma na Studencu pri Trebnjem, kjer se je rodil 20. avgusta 1895 tudi Franc Kek. Kot vojak je štiri leta prenašal trpljenje in nevarnosti prve svetovne vojne. Potem je stopil v bogoslovje in 10 julija 1921 so ga posvetili v duhovnika. Kot kaplan je deloval v Dragatušu in v Škofji Loki, potem pa od leta 1927 kot kapiteljski vikar ter kasneje kanonik v Novem mestu. Ko je p. Metod Benedik za Družino predstavljal slovenske mučence 20. stoletja, je o Keku zapisal, da je bil mladim skrben vzgojitelj in jih utrjeval v katoliški veri. »Prizadevno jih je zbiral in uvajal v delo Katoliške akcije. Mnogim je pomagal ohraniti vero, mnoge je utrdil v njihovem krščanskem prepričanju. Desetim fantom je pomagal na poti do duhovništva. Ustanovil je in urejal župnijski list Križ, ki je povezoval vernike novomeške, šmihelske in prečenske župnije. Kot duhovni voditelj je uspešno vodil novomeške dobrodelne, kulturne in vzgojne ustanove ter organizacije. Do vseh je bil nepristranski in ni poznal strankarstva. Veliko mož in fantov je pod italijansko zasedbo s posredovanjem rešil internacije, lakote in smrti. Pri tem ga je zlasti vezalo globoko prijateljstvo z mučencem Jankom Komljancem, ki so ga partizani ubili leta 1942.«

Grob v Novem mestu umorjenih v breznu Mihovska jama. FOTO: Ivo Žajdela

Partizani so se bali duhovnika, ki je bil spoštovan in vpliven

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Novo mesto zasedli partizani , dokler jih 21. oktobra niso pregnali Nemci. Teh šest tednov partizanske »vladavine« spada med najtežje čase, ki so jih doživeli Novomeščani med drugo svetovno vojno. V kratkem času so partizani ubili več kot 30 oseb; tudi duhovnika, kapiteljskega vikarja in novomeškega kanonika Franca Keka. Takoj po prihodu v Novo mesto so ga zaprli. Bali so se duhovnika, ki je bil tako spoštovan med ljudmi in zelo vpliven, posebej med mladimi. Ko so slišali, da se bližajo Nemci, so Keka skupaj z nekaterimi ujetniki odgnali v gozd Padež, jih ustrelili in njihova trupla vrgli v brezno Mihovska jama. To se je zgodilo 21. oktobra 1943.

Spominska podobica umorjenega duhovnika Franca Keka.

Profesor Ivan Dolenec o umorjenem Francu Keku

Benedik je omenil tudi spominsko slovesnost v čast ubitim v času partizanske vladavine, ki je bila 27. februarja 1944 v Novem mestu. Govornik pri slovesnosti je bil ravnatelj gimnazije, profesor Ivan Dolenec iz Sopotnice pri Škofji Loki, pokončen mož, neupogljiv kristjan, trden Slovenec, ki ga je zaradi njegove odločne drže preganjal režim kraljevine Jugoslavije, po vojni pa ga je potisnil v ječo komunistični režim. Poudaril je, da »šest tednov partizanske vlade spada med najtežje čase, ki so jih doživeli Novomeščani med drugo svetovno vojno«.

V govoru se je posebej ozrl na duhovnika Keka in zatrdil: »Kot veroučitelja so ga cenili dijaki in profesorji. Nepozabno ostane v zgodovini Novega mesta, kar je Kek med vojno storil za osvoboditev internirancev. Zanje je posredoval na tak način, da pri tem nikomur ni škodoval. Do Italijanov je bil zelo nezaupljiv in je z njimi občeval samo toliko, kolikor je nujno zahtevala njegova skrb za ljudi, ki se jim je godila krivica.«

Koliko trpljenja je bilo Keku odmerjenega pred smrtjo

»Kako mu je bila med vojno pri srcu usoda slovenskega naroda, sem videl, ko sva šla na belo nedeljo v aprilu 1941 peš iz Hmeljišča proti Novemu mestu. Zazvoni zdravamarijo. Kek je molil naprej in dodal očenaš za 'naš narod'. Rekel je, da ob vsaki zdravamariji doda očenaš v ta namen. In res, kadarkoli sem ga slišal moliti ob angelskem češčenju, vedno je molil tudi 'za naš narod'. Bili so časi, ko so nekateri dvomili nad ljubeznijo duhovnikov do domovine ali so jim to ljubezen kar odrekali. A ljubezen do naroda se da prav zanesljivo presojati tudi po tem, koliko kdo za svoj narod moli.«

Profesor Dolenec je o Keku še rekel: »Bil je sončna narava. Poskusil je težave življenja, toda vedno je bil prepričan, da je Bog tisti, ki pošilja dobro in hudo ter da je vse nam v korist. Vedno mi je hudo, kadar mislim na to, koliko trpljenja je bilo Keku odmerjenega pred smrtjo.«

Ognjišče, Franc Kek, Novo mesto, 1. 10. 2023

1/18