Ko gledam nazaj na prehojeno pot, ugotavljam, kako me vseskozi spremlja dobrotna Božja roka in se Božji načrt nad menoj uresničuje po škofu. Vedno me pošlje na najboljšo župnijo. Tako je tudi tu, v Šentjoštu. Pred skoraj tremi leti so me sprejeli z odprtimi rokami in mi naredili prijetno dobrodošlico. To se nadaljuje dan za dnem, ko me vabijo na kosila, ko čutim, da sem pri njih dobrodošel, ko mi kažejo svojo naklonjenost in zanimanje. Posebej pa sem vesel, ko z veliko dobrohotnostjo sprejemajo moje delo in oznanjevanje Jezusa Kristusa. Vidim, kako poskušajo besede evangelija prenesti v svoje vsakdanje življenje, kar prinaša zadovoljstvo tako njim kot meni. Zares lepo je živeti in delovati med takšnimi ljudmi. Rad se jih spomnim pri oltarju in v zasebni molitvi ter jih izročam Bogu. Če pa so kdaj tudi kakšne težave bodisi z ljudmi ali z zdravjem, pa vem, da je to samo gorivo, ki ga izbira Bog, da lahko daje njim ter tudi meni svoje darove in milosti.