Znanstvena edicija dnevnikov Franca Henrika Raigersfelda (1697–1760), enega najvidnejših politikov, uradnikov in vplivnežev na Slovenskem v prvi polovici 18. stoletja, je pomemben in redek zgodovinski vir za proučevanje političnih ter družbenih struktur habsburške države in uprave na slovenskem ozemlju v (pred)razsvetljenski dobi. Raigersfeld je bil v svojem času ena najbolj zanimivih osebnosti: popotnik in turist, državni in deželni uradnik, merkantilist in podjetnik, svetovljan in tradicionalist, ljubeč družinski oče, zbiratelj starin ter še veliko drugega. Bil je priča nekaterih prelomnih političnih dogodkov v habsburški zgodovini, v dnevnikih pa je vsak dan popisoval tudi vsakdanje dogodke iz svoje socialne okolice.

Odličen vir za proučevanje plemiške kulture

Zaradi natančnosti in radovednosti avtorja knjige Franc Henrik Raigersfeld. Dnevniki 1697–1759 zgodovinarja dr. Dušana Kosa imamo njegove zapise lahko kar za družabno-politične anale ter odličen vir za proučevanje plemiške kulture, materialnih in tehničnih novosti, karierizma, izobraževanja, zabave, umetnosti v habsburških dednih deželah. Pričajo tudi o oblikovanju še danes prisotnih življenjskih vzorcev, npr. v prehranjevanju, podjetniškem udejstvovanju in upravljanju družinskih financ, turističnih ambicijah itd.

Prepis dnevnikov je zgolj v e-obliki objavljena priloga (ISBN 978-961-05-0837-3).

Knjiga je prosto dostopna v pdf obliki.

Folklorne in spominske pripovedi iz občine Mirna Peč in okolice

V zbirki Glasovi, izdaja jo založba ZRC, je izšla že 58. knjiga, njena avtorica je Lojzka Krevs, naslov pa Od koška do koša. Folklorne in spominske pripovedi iz občine Mirna Peč in okolice. Mirnopečani so se lotili zbiranja zgodb svojih prednikov na pobudo mentorice in urednice zbirke Glasovi ddr. Marije Stanonik. V dveh letih je nastala knjiga 512 folklornih in spominskih pripovedi iz občine Mirna Peč. Simbolično so zastopane tudi sosednje občine Mokronog – Trebelno, Mirna, Trebnje, Ivančna Gorica in Novo mesto.

Pravljice pisatelja in kronista Vida Ambrožiča

Pripovedi so razvrščene v deset različnih sklopov, ki sledijo zasnovi zbirke. Prvi sklop začenjajo pravljice pisatelja in kronista Vida Ambrožiča iz Gorenje vasi pri Mirni, vse druge povedke, anekdote ipd. so pridobili na terenu. Največ zgodb je zapisanih v knjižnem jeziku, nekaj v pogovornem, velik del pa v poenostavljenem narečnem zapisu.

Šestnajst pripovedi, ki jih je v knjigo umestila dialektologinja prof. dr. Vera Smole, je v strokovnem zapisu mirnopeškega narečja. Za lažje razumevanje besedil so knjigi dodali slovar manj znanih narečnih besed in besednih zvez. Marjetka Saje je s prikupnimi ilustracijami osvetlila življenje v starih časih; izdelala je tudi zemljevid s kraji, kjer so se zgodbe rodile. Ljudmila Bajc, vodja Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, pa je občino Mirna Peč orisala geografsko, zgodovinsko, gospodarsko in kulturno.