Namen razstave z naslovom »Krik žensk« je dati glas trpljenju in krivicam, ki jih doživljajo ženske po vsem svetu. Papež Frančišek je že večkrat spomnil na namen umetnika Gian Lorenza Berninija, ko je naredil veliko stebrišče, ki obkroža trg pred vatikansko baziliko: da bi predstavljalo materinski objem Cerkve, ki sprejema vernike, pa tudi nevernike.

Na slovesnem odprtju razstave v začetku meseca je prefekt omenjenega dikasterija Paolo Ruffini izpostavil pomen podob v naši družbi, je poročal spletni portal Vatican News. Naslov razstave, »Krik žensk«, je opredelil kot »krik proti brezbrižnosti«. Razstava je nastala po zamisli in pod umetniškim vodstvom Lie in Marianne Beltrami za Svetovno zvezo ženskih katoliških organizacij v sodelovanju z vatikanskim Dikasterijem za komunikacije. Na ogled bo do 28. maja in vključuje 26 fotografij osmih fotografinj iz različnih delov sveta. Ruffini je ob odprtju razstave spodbudil, da bi se morali »vsi znova odkriti kot sestre in bratje, ki so del iste usode«. To je po njegovih besedah tudi bistvo razstave.

FOTO: Vatican Media (zajem zaslona)

Fotografijam včasih uspe zazreti se v človekovo notranjost, »odpreti oči naših src in nas preobraziti z razkrivanjem skrivnosti videnja onkraj videza«. Podobe žensk so pri tem tihi krik, ki razbija našo brezbrižnost, saj ujamejo trpljenje in ga prisilijo, da kriči. Razstava razkriva lepoto, je poudaril Rufini, obenem pa je pričevanje očividcev trpljenja in možnosti zveličanja.

Prepleteni smo s tem, kar vidimo, kar slišimo, kar pripovedujemo z besedami in podobami.

Pogled na svet skozi ženske oči

Po mnenju Ruffinija si »krik žensk« zasluži, da ga slišimo. Fotografska razstava nas poziva, naj na svet pogledamo skozi njihove oči, pogledati pa moramo tudi v svojo notranjost, tako Ruffini:

»Prepleteni smo s tem, kar vidimo, kar slišimo, kar pripovedujemo z besedami in podobami. Vendar smo tudi v nevarnosti, da vse, besede in podobe, uporabimo in zaužijemo.« Ruffini je ob tem spomnil na papeževe besede v nedavno objavljeni poslanici ob svetovnem dnevu družbenega obveščanja:

Paolo Ruffini. FOTO: Vatican Media

»Živimo v nekakšnem protislovju. Vemo vse ali skoraj vse. In ne vemo ničesar. Vidimo vse ali skoraj vse. In ne vidimo ničesar. Podobe na razstavi Krik žensk imajo moč, takšno, da nas prisilijo, naj se ustavimo, naj vidimo,« je prefekt vatikanskega dikasterija pohvalil sporočilnost razstave. »Te slike nas osupnejo in nam dajo dinamiko. Niso statične. Ne zamrznejo trenutka. Povzročajo spremembe, predvsem pri tistih, ki o njih premišljujejo. Spravljajo v gibanje nekaj, kar ne miruje. In vse to je gotovo drugače za vsakega obiskovalca, za vsak pogled. Sprašujejo nas. Ne ponujajo odgovorov. Vendar nas soočajo z našo slepoto. Raztrgajo oklep hinavščine, ki nas ovija. Pustijo nas brez besed, toda spremenjene. Resnično smo vsi bratje in sestre. Sposobni videti s srcem.«

FOTO: Vatican Media (zajem zaslona)

Ozadje

Razstavo je zasnoval Ruffinijev urad skupaj s Svetovno zvezo ženskih katoliških organizacij. Fotografije so delo osmih mednarodnih fotografinj, spremlja pa jih nekaj stavkov iz papeževe okrožnice »Vsi smo bratje«. Frančiškova okrožnica govori o bratstvu in družbenem prijateljstvu.