Zasavje, ujeto v 243 folklornih pripovedih, je avtorica predstavila z najlepšega stališča – s stališča ljudi, ujetih v čas rudarjenja, steklarstva, v mestno in v vaško okolje.

Tako nas folklorne pripovedi, vezane na zasavska mesta, popeljejo v svet rudarja, njegovih žena, otrok, težkega dela, v glažuto, šierluknje, med glažerje.

Vaške so motivno veliko bolj povezane z obdelovanjem zemlje, s prazniki, z naravo. V vseh ostajajo ujeti pomembni spomini, ki so del generacij pred in za nami.

Črni in Rdeči revirji

Ta del včasih kar preveč pozabljene Slovenije je znan še pod dvema imenoma: kot Črni in Rdeči revirji. Črni so vezani na premog, težko industrijo; Rdeči na upor malih ljudi, komunistično revolucijo, čas druge svetovne vojne, na pomembne zgodovinske dogodke.

V povedkah, pripovedih se začudiš nad preprostimi rešitvami, malimi pozornostmi, vrednotenjem majhnega. Iz praktično ničesar (voda, moka, jajce – funšterc) narediti kosilo za vso družino, se veseliti majhnih pozornosti (pomaranča za veliko noč), preživeti poletne počitnice v bližnjem potoku.

Pritegne nas govor, narečne besede, germanizmi, sočne kletvice. Predvsem pa spomin, kako je bilo včasih vse drugače.

Hrastnik po drugi svetovni vojni. Vir: Arhiv Slovenije

Historični seminar 14

Založba ZRC in Inštitut za slovensko narodopisje sta izdala 14. zvezek znanstvene revije Historični seminar.

Zadnja številka Historičnega seminarja prihaja v nenavadnem času, ko se svet spreminja pred našimi očmi. Da bi bolje razumeli sedanjost, je treba (na novo) ovrednotiti tudi preteklost in sedem zanimivih člankov domačih ter tujih raziskovalcev, ki so bili najprej predstavljeni v ciklu predavanj Historični seminar na ZRC SAZU, zgodovino prikazuje v novi luči.

Simon Malmenvall je analiziral like vladarskih mučencev Borisa in Gleba, Jovana Vladimirja in Magnusa Erlendssona.

Celeste McNamara piše o padovanskem škofu Giovanniju Barbarigu in predstavila misijone v 17. stoletju.

Monika Deželak Trojar je analizirala nemške in latinske postne pridige Janeza Ludvika Schönlebna in pokazala kakšen spreten govornik je bil.

Aleš Maver je na slikovit način predstavil razloge, zakaj se je latinščina po 2. vatikanskem cerkvenem zboru tako hitro izgubila iz slovenskih cerkva.

Cirila Toplak se je posvetila naravovercem, zanimivi marginalni skupnosti na območju zahodne Slovenije, ki izkazuje predkrščanske in predmoderne kulturne prvine.

Tomaž Ivešić je predstavil zaostrovanje nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji v začetku sedemdesetih let.

Aleksandar Takovski piše o arhetipskih junakih in zlobnežih v Sloveniji, Hrvaški, Makedoniji in Srbiji.

Miriam Steiner Aviezer: Ulica K

Založba ZRC in Inštitut za kulturne in spominske študije sta izdala prevod knjige Miriam Steiner Aviezer Ulica K.

Ulica K je tretji roman slovensko-izraelske avtorice Miriam Aviezer Steiner. Podobno kot prva dva, Vojak z zlatimi gumbi in Dear Mary, tudi zadnje delo opisuje realno življenja znanih in neznanih posameznic. Različna sta samo čas in prostor, ki ju opisuje.

Prvi dve deli sta neposredno in posredno povezani z drugo svetovno vojno, v kratkem romanu Ulica K pa se srečamo s sodobniki časa, ki je spomin na vojno v veliki meri prekril oziroma razkril druge stiske.

Ob posredni tematizaciji svobode govori tudi o vsakdanjem življenju generacije, soočene z življenjem, ki ga je v veliki meri ukrojila vojna generacija.

Osrednja akterka zgodbe je bolj ali manj anonimizirana predstavnica prve povojne generacije, ki jo bolj kot prozaične tegobe vsakdanjega življenja zanimajo svet umetnosti in njeni akterji, med katerimi posebej izstopa Dane Zajc.

Avtorico zanima predvsem njegova duhovna stiska, njegovi strahovi in njegov način prilagajanje na banalnosti vsakdanjika. V soočanju obeh svetov, sveta prozaičnih dnevnih rutin in sveta kreativnosti, se pred bralcem odpira življenjski svet, ki ga ni mogoče najti v zgodovinskih učbenikih, a prav ta izsek urbanega življenja je odločilno zaznamoval 60. leta 20. stoletja v Sloveniji.

Miriam Steiner Aviezer Vir: Nacional.hr