Fiskalni svet ocenjuje, da koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. Tako predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. »S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice,« poudarja fiskalni svet.

Od vlade pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice. 

Financiranje na povečani davčni obremenitvi

Koalicijska pogodba večinoma ne vsebuje natančnejših opredelitev posameznih ukrepov oz. določitve ciljev, ki jih želi koalicija s posameznimi ukrepi doseči. Po ugotovitvi sveta je njena temeljna usmeritev večanje vloge države, katere financiranje temelji deloma na povečani davčni obremenitvi in na povečani porabi virov EU, deloma pa izvora financiranja ni mogoče določiti.

Pogodba vsebuje načelo, po katerem naj bi se v okviru razvojno usmerjene fiskalne politike deleža javnofinančnih prihodkov in izdatkov v BDP postopno prilagodila ravnem EU, oceno povzema STA. Po oceni sveta bi lahko načelo služilo zgolj kot orientacija, saj sledenje povprečnim deležem sedemindvajseterice za majhno in odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno finančnim trgom, ne bi bilo vedno ustrezno. Svet ugotavlja, da obstajajo tveganja za preseganje povprečja EU predvsem na strani izdatkov.

6-krat več izdatkovnih ukrepov od prihodkovnih

Analiza pogodbe nakazuje na možnost povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od povečanja prihodkov. Svet je lahko določil okoli 160 ukrepov oz. usmeritev za delovanje ekonomske politike.

»Število predvidenih ukrepov je na izdatkovni strani skoraj šestkrat večje od ukrepov na strani prihodkov. Izdatki bi se večali pri več kot štirih petinah ukrepov, medtem ko je ukrepov s takšnim vplivom na prihodkovni strani dobra polovica,« navaja. Nekateri stroškovno obsežni ukrepi so tudi takšni, ki bi hkrati povečali izdatke in prihodke (npr. pokojninska reforma ali dvig minimalne plače).

Na strani izdatkov bi lahko do glavnih povečanj prišlo na področjih zdravstva, pokojnin, zelenega prehoda, vzgoje in izobraževanja, stanovanjske politike, zelenega prehoda ter kulture in športa.

Največji vir prihodkov: razveljavitev novele zakona o dohodnini

Glede na obstoječo zakonodajo, zatečeno stanje in projekcije iz scenarija nespremenjenih politik v programu stabilnosti, bi lahko glede na koalicijsko pogodbo največji dodatni vir prihodkov v tem mandatu predstavljali razveljavitev novele zakona o dohodnini, povečana davčna obremenitev premoženja in povečanje efektivne davčne stopnje davka od dohodka pravnih oseb.

Ob tem svet ponavlja opozorilo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala.