Skoraj natanko po letu dni v cerkveno in splošno javnost znova prihajajo finančna poročila slovenskih (nad)škofij, ki omogočajo na eni strani vpogled v vire njihovih prihodkov, na drugi pa kažejo, katera so tista področja delovanja, za katera so bila na škofijski ravni zbrana sredstva lani porabljena.

Poročila za leto 2007, ki smo jih objavili 15. junija lani (Družina št. 24, str. 16–17), so prvič prikazala finančni »razrez« po šestih slovenskih škofijah – prejšnje objave za leto 2005 in 2006 so namreč še prikazovale stanje pred reformo slovenske cerkvene pokrajine –, tako da v tem oziru zadnje bilance ne prinašajo kakšnih bistvenih novosti. To velja tudi za skupno vsoto, s katero so razpolagale škofije. Če smo sprva še ugotavljali velike razlike med posameznimi leti (škofije so leta 2005 razpolagale s 7,2 milijona evrov, leta 2006 s 14,6 milijona evrov in leta 2007 s 24 milijoni evrov), pa je lanski skupni proračun v primerjavi s predlanskim zrasel za nekaj odstotkov, in sicer na 25,3 milijona evrov. Poglejmo torej, kako so posamezne (nad)škofije ta denar zbrale in za kaj so ga porabile.


NADŠKOFIJA LJUBLJANA

Podatki, ki jih je posredovala gospodarska uprava ljubljanske nadškofije, kažejo, da je ta cerkvena pravna oseba lani, kot je razvidno iz Tabele 1, razpolagala z okoli 4,7 milijona evri, kar je na ravni proračuna iz leta 2005 (naslednji dve leti je bil občutno nižji). Natančno polovico lanskih prihodkov (2,35 milijona evrov) predstavljajo darovi vernikov (leta 2007 62 odstotkov), torej prispevki, ki jih verniki eno nedeljo na mesec oddajo pri nedeljski maši in jih župnije posredujejo naprej na nadškofijo. Tako zbrana sredstva so namenjena za skupne službe. Med darovi vernikov so še prispevki, ki so prav tako zbrani pri nedeljski maši za določen namen (npr. za misijone, Karitas), sem pa štejejo tudi prispevke, ki so jih oddali duhovniki iz naslova druge ali tretje darovane maše (t. i. binacije in trinacije). Ostali prihodki, ki imajo značaj daru, so umeščeni v rubriko drugi darovi.

Iz tabele, ki prikazuje prihodke, je razvidno, da drugo polovico prihodkov predstavljata gospodarjenje s premoženjem in prihodki iz prispevkov države, občin in drugih javnih ustanov, kjer gre predvsem za razne dotacije, subvencije, prihodke iz naslova denacionalizacije in sredstva, pridobljena na podlagi javnih razpisov upravnih enot, občin, ministrstev ... Večji del prihodkov iz gospodarjenja s premoženjem, ki sicer predstavlja desetino celotnega proračuna, je bil ustvarjen z dejavnostjo gospodarske družbe Metropolitana d.o.o., ki v imenu nadškofije upravlja z nepremičninami. To upravljenje pa seveda ne prinaša samo prihodkov, ampak tudi odhodke, povezane z upravljanjem gozdov in stavb (stroški dela, vzdrževanja, investicije, davčne obveznosti …) Tako je imela Metropolitana d.o.o. v letu 2008 3.637.103 evrov prihodkov in 1.847.898 evrov odhodkov. Prav s tem delom gospodarjenja želi nadškofija zagotavljati potrebna sredstva za gradnjo novih prostorov za osnovno šolo in vrtec v okviru Zavoda sv. Stanislava, za kar bo po oceni potrebno zbrati med 15 in 20 milijoni evrov. Gospodarska uprava v svojem poročilu navaja tudi podatek o finančnem vidiku delovanja Zavoda sv. Stanislava: ta je v letu 2008 za lastno dejavnost in izvajanje programov zbral in tudi porabil okoli 5,1 milijona evrov.

Še pogled na odhodkovno stran, predstavljeno v Tabeli 2. Najvišji delež (40 odstotkov) je bil namenjen pomoči župnijam in drugim pravnim osebam in predstavlja darove pri novogradnjah cerkva in pastoralnih stavb ter tudi sredstva, ki so bila namenjena škofiji Novo mesto glede na upravičenost do deleža iz skupnih virov.

Morda bo koga zbodel podatek o sorazmerno nizkem odhodku za karitativno dejavnost, ki predstavlja le 1,4 odstotka vseh izdatkov. Ta podatek nikakor ne govori o odstotnosti karitativnega dela, ki je eno izmed temeljnih poslanstev Cerkve, temveč je povezan z dejstvom, da to dejavnost v imenu nadškofije opravlja Škofijska Karitas Ljubljana, ki je imela v letu 2008 okoli 1,2 milijona evrov prihodkov in 1,3 milijona evrov odhodkov.

Kot je razvidno iz tabel, sta prihodkovna in odhodkovna stran poravnani. Po­zitivna razlika med prihodki in odhodki (750.000 evrov oziroma 16 odstotkov) je kot rezervacija namenjena za ­izvedbo načrtovanih del v novem obračunskem obdobju.


NADŠKOFIJA MARIBOR

Nadškofija Maribor, kot je razvidno iz Tabele 3, prejema sredstva za svoje delovanje predvsem iz štirih virov: iz darov vernikov (16,6 odstotka), od donosov z gospodarjenjem z lastnim premoženjem (27,6 odstotka), z dotacijami državnega proračuna in drugih javnih ustanov (2,6 odstotka) ter z zadolževanjem (52,3 odstotka). Zaradi velikega obsega investicije na Vrbanski 30 se je morala Nadškofija Maribor v letu 2008 precej zadolžiti ter tudi prodati nekaj obveznic odškodninske družbe SOS2E. Zadolževanje in prodaja premoženja sta v letu 2008 tako predstavljala dve tretjini vseh dohodkov. V postavki Darovi za Karitas so zajeta tudi sredstva državnega proračuna za pomoči v neurju leta 2008 v višini okoli milijona evrov, ostala sredstva pod to postavko (okoli 1,25 milijona evrov) pa so zbrani darovi vernikov za humanitarno pomoč.

Nadškofija Maribor je dobro četrtino prihodkov ustvarila z gospodarjenjem s premoženjem, ki je ob koncu leta obsegalo 556,1 ha zemljišč, 47.758,32 m² stavbnih površin (59 odstotkov jih je namenjenih oddajanju v najem, 41 odstotkov nepridobitni dejavnosti nadškofije) ter deleže v štirih gospodarskih družbah, in sicer v Slomškovi družbi d.o.o. (stoodstotni delež), družbi Skalina d.o.o. (stoodstotni delež), Gospodarstvu Rast (51,74-odstotni delež) in Družini d. o. o. (17,25-odstotni delež). Nadškofija Maribor je imela konec lanskega leta tudi nekaj finančnih naložb v vrednostne papirje.

Zbrana sredstva so v Mariboru porabili predvsem za delovanje na petih temeljnih področjih, ki jih zajemajo naslednje postavke: ordinariat (sem je umeščeno delovanje Nadškofijskega ordinariata, Nadškofijskega cerkvenega sodišča, Nadškofijskega arhiva in škofijskih stanovanj), splošno pastoralno področje (zajema delovanje Pastoralne službe s pastoralnimi uradi za katehezo, laike in družino, Škofijski odbor za mladino, Šolo za animatorje, Center Sinaj, Center za duhovne poklice ter Galerijo Ars Sacra), vzgoja in izobraževanje (delovanje bogoslovnega in dijaškega semenišča, Škofijske orgelske šole in Škofijske teološke knjižnice; znotraj tega področja sicer deluje tudi Zavod Antona Martina Slomška, ki pa je samostojen zavod, zato v proračun Nadškofije Maribor ni vključen); Nadškofijska Karitas Maribor (tudi ta deluje kot samostojna pravna oseba, vendar so jo pristojni v poročilo umestili zato, ker gre za eno od temeljnih poslanstev Cerkve, s čimer je njeno delovanje sestavni del celotnega poslanstva Nadškofije Maribor), gospodarska uprava in skupne službe (to področje vključuje gospodarsko upravo ter službe za računovodstvo in finance, splošno pravne in kadrovske zadeve, informatiko, vzdrževanje nepremičnin, gospodarjenje s premoženjem in kontroling. Te službe nudijo podporo drugim službam in uradom).

Celotni proračun Nadškofije Maribor v letu 2008 je, kot kaže Tabela 4, znašal 17,5 milijona evrov (leta 2007 19,5 milijona evrov). Več kot polovica proračuna je bila namenjena dejavnosti vzgoje in izobraževanja, večinoma za zagotovitev prostorov in za tekoče delovanje Zavoda Antona Martina Slomška, ter za delovanje bogoslovnega in dijaškega semenišča.

Izvrševanje proračuna Nadškofije Maribor v lanskem letu je bilo v veliki meri zaznamovano z zaključkom prve faze investicije na Vrbanski 30 v Mariboru, kjer nastaja medgeneracijski center. Nadškofija je v izgradnjo centra skupaj s sredstvi za opremo in začetek delovanja vložila več kot 8,3 milijona evrov, skupaj z vlaganji v preteklih letih pa je bilo doslej v izgradnjo centra vloženih že skoraj 16 milijonov evrov. Skoraj 60 odstotkov potrebnih sredstev je bilo zagotovljenih s krediti, ki jih bo treba v prihodnjih letih vrniti. Zaradi tega nadškofijski proračun bremenijo precej visoki izdatki za obresti (1,8 milijona evrov oziroma več kot desetina proračina).

V letu 2008 je Nadškofija Maribor v skladu z delitvenim sporazumom celjski in murskosoboški škofiji izplačala 900.000 evrov.

Velik delež proračuna je bil namenjen donacijam povezanim osebam, predvsem Zavodu Antona Martina Slomška za začetek delovanja na novi lokaciji ter za tekoče ­poslovanje, saj državni proračun delovanje škofijske gimnazije financira samo 85-odstotno. V letu 2008 je bil izplačan tudi večji obseg pomoči župnijam zaradi poletnega neurja, zaradi katerega je tudi Nadškofijska Karitas Maribor v primerjavi z letom 2007 več kot podvojila svoj proračun. Karitas je razdelila tudi pomoč iz Evropske zveze v vrednosti nekaj več kot 200.000 evrov.


ŠKOFIJA KOPER

V letu 2008 je imela Škofija Koper, kot kaže Tabela 5, nekaj več kot 1,2 milijona evrov prihodkov, kar je največ, odkar škofije objavljajo finančna poročila. Glede na pretekla leta, ko so se razpoložljiva sredstva gibala v razponu od 0,5 do 0,8 milijona evrov, je v letu 2008 prišlo do povečanja predvsem zaradi izrednih prihodkov, ki jih je škofija pridobila na podlagi večje zapuščine in od prodaje stavbe, ki je bila škofiji v denacionalizacijskem postopku vrnjena v Kopru. Škofija se je za prodajo odločila, ker so bili v stavbi najemniki oz. stanovalci. Del prihodkov predstavljajo tudi dividende. Prihodki iz naslova gospodarjenja s premoženjem so v letu 2008 tako znašali nekaj več kot 425.000 evrov oziroma 35 odstotkov proračuna (v preteklih letih okoli 20 odstotkov proračuna). Dobre tri odstotke sredstev je koprska škofija lani dobila še od države, večji del teh sredstev pa je bil namenjen delovanju škofijskega arhiva.

Kljub porastu sredstev iz naslova gospodarjenja s premoženjem tudi za leto 2008 – tako kot za vsa dosedanja leta – velja ugotovitev, da delo škofije v največji meri temelji na darovih duhovnikov in vernikov, ki so lani predstavljali skoraj 62 odstotkov proračuna.

Odhodkovna stran, predstavljena v Tabeli 6, kaže, da velik del zbranih sredstev (0,5 milijona evrov oziroma 41,5 odstotka) lani še ni bil porabljen, temveč je bil rezerviran za prihodnje projekte, zgradbe in opremo – predvsem za zagotovitev primerne oskrbe za starejše in onemogle duhovnike in ureditev prepotrebnih prostorov za škofijski arhiv. Mestna občina Koper je lani škofiji vrnila cerkev sv. Blaža v Kopru, ki je potrebna temeljite obnove, za kar pristojni že pripravljajo projekte.

Največji dejanski odhodek škofije v letu 2008 pa je predstavljala pomoč župnijam in drugim povezanim osebam, ki je znašala več kot 350.000 evrov. Škofija je namenila precejšnja sredstva za delovanje in opremo študentskega doma in centra Jadro, v samostanu sv. Ane v Kopru, župniji Lucija pa je pomagala pri nakupu zemljišča za novo župnijsko središče. Stroški za delovanje škofije (ordinariat) so v letu 2008 znašali nekaj manj kot 215.000 evrov, kar predstavlja 17,64 odstotkov. Na škofiji je trenutno šest zaposlenih, od tega pet na ordinariatu in eden v duhovniškem domu v Šempetru. Škofija je, kot je razvidno iz postavke karitativni odhodki, z nekaj več kot 15.000 evri pomagala istrski območni Karitas pri urejanju prostorov v Bertokih. Seveda pa je to le drobec katitativnega dela v okviru škofije, ki ga zanjo udejanja Škofijska Karitas Koper kot samostojna pravna oseba. V letu 2008 je v 19 namenskih skladih zbrala več kot 730.000 evrov ter jih za različne projekte in pomoč ljudem v stiski, pri kateri sodeluje tudi 1700 prostovoljcev, 690.000 porabila.


ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA

Primerjava podatkov z letom 2007 pokaže, da se je proračun Škofije Murska Sobota v lanskem letu občutno povečal, in sicer s 370.000 evrov v letu 2007 na več kot 1,26 milijona evrov v letu 2008. Pogled v Tabelo 79 prinaša pojasnilo za tak položaj. Več kot polovico sredstev, s katerimi je škofija lani razpolagala, namreč predstavljajo sredstva iz delitvene bilance – natančneje 700.000 evrov, kar je bistveno več, kot so v Murski Soboti iz istega naslova dobili leta 2007 (250.000 evrov). Bistveno pa so se povečali tudi darovi vernikov, ki so s 93.000 evrov iz leta 2007 narasli na 457.000 evrov v letu 2008. Narasel je tudi njihov skupni delež v proračunu, in sicer s 25 na 36 odstotkov. Največji delež v tej postavki izhaja iz dajatev župnij škofiji od prodaje nepremičnin.
Postavka dotacije države in drugih organizacij v višini 4,8 odstoka zajema namenitev 0,5 odstotka dohodnine fizičnih oseb, financiranje dela prispevkov verskih delavcev s strani države po Zakonu o verski svobodi in druge darove vernikov iz domovine in tujine.
Gospodarjenje s premoženjem (najemnine, zakupnine, obresti na depozite in delitev dobička družbe Družina d.o.o.) je prineslo nekaj manj kot štiri odstotke proračuna. Premoženje Škofije Murska Sobota sicer po Sporazumu o sodelovanju in delitvi dejavnosti, funkcij, premoženja in obveznosti Škofije Maribor obsega po delitvenem ključu, določenem po številu vernikov, in nekaterih drugih v sporazumu navedenih določilih 13,83 odstotka premoženja nekdanje Škofije Maribor, in sicer kmetijske in gozdne površine v velikosti 18,9 hektarjev, poslovni delež v družbi Gospodarstva Rast d.o.o. v višini 13,83 odstotka in poslovni delež v družbi Družina d.o.o. v višini 4,61 odstotka.

Zunaj obsega delitvene bilance je Škofija Murska Sobota pridobila v last in posest še 2.269 m² stavbnih površin. Od neto koristnih stavbnih površin jih je 71 odstotkov namenjenih pastoralni oziroma netržni rabi, 29 odstotkov pa oddajanju v najem. Škofija ima tudi stoodstotni poslovni delež v družbi Pogača d.o.o.

Iz Tabele 8 pa je razvidno, kako je murskosoboška škofija porabila zbrana sredstva. Takoj seveda ugotovimo, da jih večino lani sploh ni porabila, saj je 905.000 evrov (71,5 odstotka proračuna) namenila rezervacijam za projekte v prihodnjih letih. Presežek prihodkov nad odhodki tekočega leta škofija plemeniti v obliki danih posojil in finančnih naložb. Porabljenih je bilo torej 360.609 evrov, in sicer za delovanje ordinariata s skupnimi službami in pastoralo (v to so vključeni stroški tekočega delovanja uradov, služb in pastoralnih dejavnosti) ter za vzdrževanje nepremičnin, investicije in pomoč. Največji del sredstev v višini skoraj ene četrtine je škofija namenila za dokončanje investicije v škofijske prostore ter pomoči drugim.


ŠKOFIJA NOVO MESTO

Še pogled v novomeško škofijo. Tabela 9 prikazuje njene prihodke, ki so lani znašali nekaj več kot 263.000 evrov, kar je nekaj več od proračuna, s katerim so v škofiji, ki je 10. junija praznovala tretjo obletnico razglasitve, razpolagali leta 2007 (234.000 evrov). Posamezne postavke ne potrebujejo posebne razlage, morda le pojasnilo glede upravljanja s škofijskim premoženjem. Škofija je ustanovila Beneficij, gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, in mu v upravljanje zaupala škofijsko pridobitno premoženje. Beneficij je s pomočjo različnih storitev, preprodaje lesa in prodaje knjig in drugih nabožnih izdelkov ustvaril za slabih 60.000 evrov prihodkov. Odhodki so bili nekoliko nižji, razlika med prihodki in odhodki tako znaša 2.576 evrov. Prihodke od prodaje lesa iz škofijskih gozdov je družba nakazala škofiji, ki jih je porabila za obnovo Doma duhovnih vaj Stanko Lenič in prostorov škofijske gozdne uprave.

Ta podatek pa nas že pelje na stran škofijskih izdatkov, prikazanih v Tabeli 10. Iz nje je razvidno, da je imela škofija v letu 2008 večje stroške kot prihodke. Razliko je pokrila iz sredstev, ki jih je dobila iz delitve premoženja nekdanje skupne ljubljanske nadškofije.

Tabela tudi kaže, da so bile poleg stroškov dela lani najvišje postavke pastoralno izobraževanje, pomoč Zavodu Friderik I. Baraga ter donacije in darovi, ki predstavljajo natančno polovico vseh izdatkov. Mlada škofija mora za polno uresničevanje svojega poslanstva urediti ustrezne prostore in usposobiti ljudi, ki lahko prevzamejo nove odgovorne naloge. V letu 2008 se je tako nadaljevala obnova nekdanjega samostana sester de Notre Dame v Šmihelu. Del samostana so temeljito obnovili, preostali del še čaka na obnovo. V obnovljeni stavbi je sedež zasebnega zavoda Friderika Ireneja Barage, ki ga je škofija ustanovila za vzgojo, izobraževanje in kulturne dejavnosti, tam pa imajo prostore tudi Katehetsko pastoralna šola, Škofijska Karitas in družba Beneficij. V zavodu so našle svoj novi dom tudi sestre salezijanke, ki so ustanovile novo skupnost na območju novomeške škofije. Zavodski prihodki so leta 2008 znašali 158.000 evrov, odhodki pa nekoliko več, tako da je bil presežek odhodkov nad prihodki 525 evrov.

V skladu s prepričanjem, da so za uspešno pastoralno delo premalo samo prenovljeni prostori, ampak je zelo pomembno, da so duhovniki strokovno usposobljeni in prijateljsko povezani, v novomeški škofiji veliko pozornosti posvečajo duhovnemu poglabljanju, strokovnemu izobraževanju in prijateljskemu druženju duhovnikov in njihovih župnijskih sodelavcev, za kar skrbi posebna komisija za izobraževanje. Novost na tem področju so študijski dnevi v Strunjanu.

Med obnovitvenimi projekti v lanskem letu velja omeniti obnovo božjepotne cerkve na Zaplazu. Njeni stroški so bili v letu 2008 99.750 evrov. Nadaljujejo se tudi dela v stolnem kapitlju. V teku je obnova škofove kapele, v prihodnje pa bo potrebno pridobiti še prostore za škofijski arhiv, škofijsko knjižnico in druge pomožne prostore. Velika škofova skrb so tudi dodatna parkirišča za duhovnike, ki prihajajo po opravkih na škofijo, in tudi za vernike, ko se udeležujejo slovesnosti v stolnici.

Škofija pomaga tudi župnijam zlasti pri stroških, povezanih z obnovo. Temu so namenjene donacije iz Gnidovčevega sklada in pomoč iz solidarnostnega sklada, ki jo kasneje župnije vrnejo. V oba sklada sredstva prispevajo župnije. Škofija tako skupaj z župnijami solidarnostno lajša finančna bremena posameznih župnij.

Na škofijo se obrača tudi veliko ustanov in drugih pravnih oseb s prošnjo za pomoč pri izvedbi najrazličnejših humanitarnih projektov in drugih človekoljubnih prireditev. Pristojni skušajo po zgledu svetopisemske vdove prisluhniti takim prošnjam. Škofija se je tudi odločila, da bo vsaj s simbolnim darom podprla družine, ki so se odločile za štiri ali več otrok.


ŠKOFIJA CELJE

Prihodki Škofije Celje v letu 2008, razvidni iz Tabele 11, so nekoliko presegli prihodke iz leta 2007, ko je imela škofija na razpolago 294.000 evrov, lani pa skoraj 358.000 evrov. Največji, skoraj dvetretjinski delež prihodkov predstavljajo darovi vernikov (leta 2007 je bil ta delež še višji, in sicer kar 87-odstoten), ostalo pa je prišlo iz naslova gospodarjenja s premoženjem, obresti, odstotkov od prodanih zemljišč, odškodnin ter subvencij in dotacij.

Po delitveni bilanci nekdanje mariborske škofje – Škofiji Celje pripada 34,43 odstotka gmotnih dobrin nekdanje Škofije Maribor – je celjska škofija leta 2008 dobila v posest lastnino nekdanjega samostana trapistov v Rajhenburgu (Brestanici) in Konventa usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu, kjer že nastaja Škofijski dom Vrbje. Vsa obdelovalna zemljišča na teh krajih so v zakupu, z gozdovi pa upravlja škofija sama.

V letu 2008 je Škofija Celje postala tudi lastnica dveh stavb na Slomškovem trgu 8 in 9 v Celju. Obe stavbi so takoj začeli obnavljati in urejati. Tako so, kot pravijo, z lahkoto izpraznili škofijsko blagajno. Ne nazadnje tudi zaradi (kot kaže Tabela 12) nadaljevanja postopkov za odkup škofijskih prostorov. V ta namen so kot predujem porabili več kot petino razpoložljivega denarja, le nekaj manj sredstev pa so namenili pomoči župnijam.

Še pogled v letošnje leto: v letnem poročilu so pristojni zapisali, da v proračunu 2009 računajo zlasti na prihodke iz župnij, dohodke škofijskih posesti in t. i. doto mariborske nadškofije. Denarna sredstva iz delitvene bilance naj bi bila namreč izplačana v štirih letih. Sredstva, ki jih je celjska škofija dobila v letih 2007 in 2008, so porabili predvsem za plačilo najemnine za prostore ordinariata in za obnovo stavbe, kjer so uredili stanovanjske prostore za ordinarija.

Zbral
BOGOMIR ŠTEFANIČ ml.