Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje, od srede 20. stoletja do danes, na Zahodu.

Škof Kallistos Ware je zato upravičeno zapisal: »V nedavni zgodovini pravoslavne Cerkve je imela Filokalija mnogo večji vpliv kot katerakoli knjiga – razen Biblije.«

Gorazd Kocijančič je v predgovoru k drugi knjigi slovenskega prevoda Filokalije zapisal:

»Druga knjiga slovenskega prevoda Filokalije je v nekem oziru zahtevnejša od prve, saj na številnih straneh vsebuje miselno okostje, ki nosi in globinsko podpira duhovno-asketski in molitveni nauk celotne zbirke ter nas s svojimi sijajnimi – in pogosto paradoksnimi – uvidi vedno znova usmerja v poslednje obzorje nedoumljivega Počela vsega bivajočega.«

V drugi knjigi prevladujejo spisi sv. Maksima Izpovedovalca, poleg teh pa vsebuje tudi besedila sv. Talasija Libijca, sv. Janeza Damaščana, sv. Teognosta, sv. Filoteja Sinajskega, sv. Elije Prezbitra, Teofana Samotarja ter spis anonimnega pisca.

Tudi v drugi zvezek nas vpelje uvod znamenitega francoskega teologa Olivierja Clémenta. Besedila so prevedli Jasna Hrovat, Gorazd Kocijančič, Gašper Kvartič in Bogomir Trošt, uvode pa Gorazd Kocijančič ter Vesna Velkovrh Bukilica.

Gorazd Kocijančič FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

Paul Tyson: Vrnitev k resničnosti. Krščanski platonizem za naš čas

Filozof Paul Tyson, avtor petih knjig, je v knjigi Vrnitev k resničnosti. Krščanski platonizem za naš čas celovito razvil svojo osrednjo tezo o krščanski metafiziki, ki naj bi bila po avtorjevem mnenju v naravnem zavezništvu s Platonovim pogledom na resničnost.

Ta pogled, ki je utemeljeval zahodno kulturo, je pri prehodu v modernost izgubil svojo prepričevalno moč, toda po Tysonu vznik modernosti (novega veka) ne pomeni napredka (kar je postala prevladujoča razsvetljensko-sekularna narativa), temveč usodno redukcijo v enodimenzionalno naturalistično razlago resničnosti, ki nas je v resnici oddaljila od nje.

Dodatna težava je po Tysonu v tem, ker se je celo krščanstvo v novem veku oddaljilo od metafizičnih temeljev, zato svojo knjigo razume kot celovit zagovor »povratka k resničnosti«, torej k reaktualizaciji temeljnih izhodišč krščanskega platonizma, ki bo uspel vzpostaviti pristnejši način bivanja v času današnjega izvotljenega pragmatičnega realizma.

Delo je prevedla Marija Zlatnar Moe, spremno besedo napisal Branko Klun.