Alain Delon (1935-2024) je imel posebne želje za svoj pogreb: v enem svojih zadnjih pogovorov za revijo Paris Match je leta 2021 povedal, da si želi katoliški obred, »vendar povsem nevpadljiv«. Poudaril je, da si vsekakor »ne želi javnega pogreba,« kot so njegove besede povzeli pri avstrijskem Kathpressu.

Večkrat je tudi izrazil željo, da bi bil pokopan v bližini svojih psov. »Rad bi bil pokopan tako, da bom obkrožen s svojimi živalmi,« je nekoč izjavil filmski zvezdnik, ki je na svojem posestvu dal zgraditi kapelico ob grobovih svojih 35 psov. Imel jih je tako rad, da so po njegovih besedah predstavljali »polovico njegovega življenja«. Na vprašanje, ali bo po smrti šel v nebesa ali v pekel, pa je Delon odgovoril: »Mislim, da bom končal nekje vmes.«

Alain Delon je maja 2019 na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za življenjsko delo, kar je bil njegov »zadnji sprehod« po rdeči preprogi.

Delonova družina je v nedeljo zjutraj sporočila, da je zvezdnik mirno umrl na svojem domu v vasici Douchy-Montcorbon nedaleč od Pariza, »obkrožen s svojimi tremi otroki in družino«. Tam naj bi ga tudi pokopali. Delon je v svoji karieri odigral v več kot devetdesetih filmih. Mednarodno slavo mu je prinesla vloga neusmiljenega morilca v filmu Bledolični ubijalec/Samuraj (1967). Maja 2019 je na filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za življenjsko delo, kar je bil njegov »zadnji sprehod« po rdeči preprogi. Istega leta je doživel možgansko kap, po kateri si ni nikoli povsem opomogel.

Alain Delon s hčerko Anouchko na filmskem festivalu v Cannesu leta 2010. FOTO: Georges Biard/Wikipedia

»Marija je ženska, ki jo imam najraje na svetu«

Delon, nekakšna bajeslovna osebnost francoske kinematografije, je vedno veljal za ljubljenca predvsem ženskega dela občinstva. V poznejših letih, ko je živel sam in je bil vedno šibkejšega zdravja, je v pogovoru za francoske medije večkrat poudaril, da je zanj najpomembnejša »ena sama ženska: Devica Marija«. Francozi so jo hitro razglasili za »Delonovo edino veliko ljubezen in žensko njegovega življenja«.

Na spletnem portalu uneminuteavecmarie.mariedenazareth.com so poročali tudi o presenetljivem razkritju »večnega šarmerja«, ki si je, kot je dejal, vedno želel »odigrati vlogo Kristusa«. Vanj, v Sina, je vedno veroval, je pojasnil, »ne pa toliko v Očeta«. Morda je bil Bog Oče zanj preveč abstrakten, so ugibali pri omenjenem spletnem portalu …

Nasprotno je bila Devica Marija zanj zelo resnična, »z obema nogama trdno na tleh«. V pogovoru za francosko revijo Figaro je poudaril, da resnično verjame v Marijo: »Veliko se pogovarjam z njo … Ona je moja srčna izbranka, moja zaupnica, ženska, ki jo imam najraje na svetu.« V enem zgodnejših pogovorov za isto revijo je izjavil: »Všeč mi je vse, kar je ta ženska naredila … V njej najdem uteho, dela mi družbo, ko sem osamljen; vedno je ob meni. Prisluhne mi in me potolaži.«

Počivajte v miru, g. Delon!