Med 11. julijem in 3. avgustom Kinodvor in Ljubljanski grad vabita na poletne filmske večere na prostem. V čarobnem ambientu Grajskega dvorišča se bo zvrstil raznolik program filmskih vrhuncev pretekle sezone, pa tudi šest svežih filmov, ki bodo prvič javno predstavljeni na slovenskem platnu.

Za začetek slovenska uspešnica o zavrženi generaciji Ne bom več luzerka

Filmski festival se bo začel 11. julija s prvencem Urše Menart Ne bom več luzerka, ki je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel vesno za najboljši celovečerni film, scenarij in stransko igralko. Zaradi velikega zanimanja za film pa je doživel več projekcij na festivalu Liffe, kjer je prejel posebno omembo žirije.



Če ste ga zamudili, je na festivalu Film pod zvezdami ena najlepših priložnosti za ogled.

V filmu Ne bom več luzerka (My Last Year as a Loser) je Urša Menart ulovila najtežji čas generacije mladih, rojenih okrog let 1980-1985, ki zaradi svetovne gospodarske krize niso mogli začeti živeti kot odrasli. Zaradi grehov starejših so ostali brez priložnosti, brez možnosti, da bi svoje znanje iz šudijskih dni in izkušnje, ki so jih pridno nabirali prek študentskega dela, vnovčili, si zgradili osnovne temelje za odraslo življenje, da bi se lahko odselili od staršev in načrtovali prihodnost – karierno in zasebno.

Predstavnica zavržene generacije je 29-letna diplomantka umetnostne zgodovine (Eva Jesenovec), ki se brez denarja, dela, prijateljev in partnerja (ti so obupali in odšli v tujino) znajde na kavču svojih staršev in ugotovi, da bo odrasti težje, kot je bilo njenim staršem (Saša Pavček, Branko Završan).

Režiserka je o filmu Ne bom več luzerka spregovorila tudi za revijo Praznična, v kateri si lahko preberete celoten intervju.

S filmom Ne bom več luzerka ste ugriznili v večplastno problematiko. Leta 2017, ko ste snemali film, se je iz Slovenije odselilo 17.555 prebivalcev, večinoma delovno aktivnih. Kaj vse se sešteva, da mladi ne dobijo svoje priložnosti?

Fenomena ne bi znala sociološko analizirati, opažanje izhaja iz mojega osebnega doživljanja nekaj let pred snemanja filma. Zgodilo se mi je, da so se prav moji prijatelji po vrsti izselili, v Ljubljani sva ostala samo dva. Najprej sem se vprašala, kaj sem naredila narobe. Zanimiva se mi je zdela reakcija ljudi iz generacije mojih staršev, češ, zakaj sem jaz še tukaj.

V EU smo vstopili, ko je bila naša generacija na faksu, doživeli smo prve izmenjave Erazmusa, okusili življenje drugje, potem pa se je začelo valiti, vedno več je bilo odselitev. Z gospodarsko krizo leta 2008 so ljudje, ki so šli po svetu brez namena, da bi tam tudi ostali, našli dobro priložnost drugje in se jim ni izplačalo priti nazaj. Pri nas je nastopila zelo težka situacija za ljudi, ki so prvič iskali zaposlitev. Ljudje z diplomo so se vpisovali na fiktivne študije, da so lahko delali prek študentske napotnice v kavarnah ali kje drugje. Prišlo je do osipa in množičnih odhodov. Nekateri so se vrnili, veliko jih je ostalo v tujini, veliko jih še odhaja.

Rekla bi, da se je neslišno zgodil zgodovinsko-politični in gospodarski moment. Marsikdo, ki je odšel delat v tujino, je tam ugotovil, da v Sloveniji mladih ljudi ne jemljejo resno. V arhitektskem biroju na Danskem jih vprašajo za mnenje, dobijo zadolžitve, ki so enakovredne kot pri starejših kolegih, pri nas pa se zelo oklepamo hierarhije, stežka prisluhnemo mnenju nekoga, ki je mlajši ali prihaja iz druge sfere ali je nov v nekem okolju. Oklepamo se nekih svojih miniaturnih moči, pozicij in se bojimo, da bo prišel kdo, ki bo pametnejši ali bolj pomemben. To nas zelo zavira. Mladi pa želijo nekaj prispevati, želijo biti odgovorni in ne želijo le sedeti v pisarni, narediti, kar jim rečejo, in iti potem domov.

Film je izjemno močan v prikazu tega, kako naš sistem ne absorbira novih energij: kamor koli pride vaša nesrečna glavna junakinja Špela, nikjer ne more prodreti.

Ta film je intimni prikaz tega, kar se je zgodilo na sistemski ravni. Samoumevno se nam zdi, da stvari delujejo, kot delujejo. Samoumevno je, da boš, če si nov, deset let »pometal tla«, pa čeprav imaš doktorat. Logično je. Prav je, da o tem govorimo in se vprašamo pri sebi, če nimamo zakoreninjenih prepričanj, ki so neproduktivna.

Kakšni odzivi pa prihajajo do vas, je film različno sprejet pri srednješolcih, študentih, mladih odraslih?

Opazila sem, da je konec velikokrat stvar debate. Hotela sem narediti film, da bi ljudje, ki to doživljajo na svoji koži, videli sebe. Želela sem dati ljudem priložnost, da se zagledajo. To doživetje. Bila sem zelo pozitivno presenečena, da so film gledale različne generacije, ljudje so ga različno doživljali, vsi pa so videli v njem neko resničnost.



Za marsikoga iz generacije mojih staršev je ta film veliko bolj žalosten kot za mlade ljudi, ki se jim je to dogajalo. Zanje je ta film neko olajšanje, da niso edini, ki se jim to dogaja, v filmu najdejo tudi humorne elemente. Za starejše je bilo šokantno, v njem so prepoznavali svoje otroke, vnuke in jim je bilo kar težko gledati film, ker je realističen.

Režiserka je o filmu ne bom več luzerka spregovorila tudi za revijo Praznična, v kateri si lahko preberete celoten intervju.

Biografije velikih svetovnih ikon



Poleg filma Ne bom več luzerka bodo Film pod zvezdami zaznamovali predvsem vélike ikone iz sveta filma, športa, glasbe, baleta in književnosti. Ogledati si bo mogoče filme o enem največjih nogometašev vseh časov Diegu Maradoni, ameriškem plezalcu Alexu Honnoldu (oskarjev nagrajenec Free solo), filmskem avtorju Pedru Almodovarju (Bolečina in slava), popularnih glasbenikih Freddieju Mercuryju (Bohemian Rhapsody) in Eltonu Johnu (Rocketman), legendarnih opernih pevcih Marii Callas ter Lucianu Pavarottiju, ruskem baletniku Rudolfu Nurejevu in francoski pisateljici Sidonie-Gabrielle Colette.



Svetovne uspešnice in predpremiere

Na ogled bodo med drugim tudi filmi Zelena knjiga, v kateri blestita Viggo Mortensen in Mahershala Ali in je očaral festivalska občinstva in osvojil oskarje za najboljši film, stransko moško vlogo in izvirni scenarij, lanski zmagovalec Liffa, film Bojevnica, Mrtvi ne umirajo Jima Jarmuscha, priljubljen muzikal Zvezda je rojena, kandidat za tujejezičnega oskarja Hladna vojna in druge filmske uspešnice in tudi predpremiere.



Filmi bodo na sporedu vsak dan ob 21.30. Predvajani bodo v izvornem jeziku s slovenskimi podnapisi; pri filmih, katerih jezik ni angleški, bodo podnapisi tudi v angleščini.

V primeru dežja ali slabe vremenske napovedi projekcija odpade. Nadomestna projekcija bo naslednji dan ob 21.30 v Kinodvoru. V primeru odpovedi predpremiere ali posebne projekcije bosta naslednji dan v Kinodvoru na sporedu dve nadomestni projekciji, ob 19.00 in 21.30.

Foto: Nada Zgank, Domen Pal, Tatjana Splichal