Joana je danes stara že 11 let in zaključuje 5. razred osnovne šole. Pred leti je skupaj z mamo nastopila v filmu o slepoti, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi.

Joana se je predstavila v junijski izdaji revije Mavrica. Takole pravi: »Vsak mesec z veseljem preberem Mavrico, ki mi jo mama natisne v brajici. Ko urednica Mavrice pošlje elektronske vsebine Mavrice mami, jih mama prilagodi za tisk v brajico (npr. opiše slike, očisti oblikovanje in preglednice, stripe primerno oblikuje, določene vsebine pretipka) in potem vse to natisne. Za prilagoditev in tisk se porabi tri ure. Potem zajeten šop natisnjenih listov v brajici (to so trši listi, da so pikice obstojne) nesemo zvezat v papirnico, v času korone pa kar sami zvežemo. Lahko bi prilagojeno Mavrico brala tudi le preko brajeve vrstice za računalnikom ali pa poslušala, a mi je bolj všeč, če jo lahko listam na kavču, tako kot sestrica.«

V kratkem filmu, ki je je bil posnet v sklopu delavnice Ustvari dokumentarec na Socialni akademiji leta 2013 in ga je režiral Dejan Jurečič, poleg deklice Joane in njene mame Jere Rak nastopata še Marko Mikulin in Sonja Pungertnik.



»Ko sem izgubil vid, sem spregledal«

Naš svet je grajen za videče ljudi, saj človek z očmi zazna več kot 80% informacij iz vsega okolja, zato obremenjenost z vizualnimi dražljaji zelo okupira človeka.

»To, kar se ti zgodi, je tvoj učitelj,« je prepričan Marko Mikulin, ki je vid izgubljal postopoma. Nato dodaja: »Jaz sem spregledal, ko sem izgubil vid. Prej se mi je zdelo lepo tisto, kar sem videl, zdaj pa vidim lepoto na drugačen način.«

Sonja Pungertnik pa pravi: »Biti slep ni preprosto in ni enostavno. Marsikdaj je boleče, zahteva veliko več časa, truda, napora, energije, predvsem ni praktično … To pa še zdaleč ne pomeni, da bi bili slepi nesrečni.«


Preberite še: 
- Slepota ostaja tabu
- Evgen Bavčar: filozof, fotograf, konceptualni umetnik in borec za pravice slepih
- Evgen Bavčar: Ni nujno, da je obzorje nad hribom