Koncertni programi, ki jih že 18 let zapored oblikuje Domen Marinčič, so skrbno izbrani, nekonvencionalni in vedno privlačni. Mnogi nastajajo prav za Festival Radovljica. »Na festivalu lahko prisluhnemo glasbi, ki jo na naših koncertnih odrih sicer slišimo le redko. Nekatera dela zazvenijo prvič po več stoletjih,« poudarjajo organizatorji. Letos bo v radovljiški graščini zazvenela glasba za različne okuse, od renesančnih šanson do samospevov Ravela in Fauréja, poleg tega pa tudi dhrupad, ki velja za najstarejšo tradicijo indijske klasične glasbe.

Koncertna prizorišča

Večina koncertov bo potekala v baročni dvorani Radovljiške graščine, ki jo odlikuje odlična akustika, dva koncerta bosta v nedavno obnovljeni gotski cerkvi sv. Petra v Radovljici, en koncert pa v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem, ki slovi po izvrstnih orglah Orglarstva Močnik. Na vse koncerte vozi brezplačni festivalski avtobus iz Ljubljane in Kranja.

Koncertna dvorana v Radovljiški graščini. FOTO: Jana Jocif

50 glasbenikov iz 14 držav

Na festivalu bo letos nastopilo 50 glasbenikov iz štirinajstih držav. Na koncertih lahko pogosto slišimo redka zgodovinska glasbila. »Letos je med njimi klavikord, ki ima med glasbili s tipkami najpreprostejšo konstrukcijo, a je hkrati najbolj občutljiv in ekspresiven. Posebno priljubljen je postal sredi 18. stoletja, ko ljubitelji glasbe niso mogli prehvaliti njegovega pretanjenega zvoka in dinamičnih možnosti.«

Klavikord. FOTO: Wikipedia

Mojstrski tečaj in mednarodna delavnica

V sklopu festivala bosta letos potekala tudi mojstrski tečaj za kljunasto flavto Mateje Bajt in dvodnevna mednarodna delavnica Od zapisa do odra v sodelovanju z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU, ki bo na primerih iz koprske glasbene dediščine predstavila proces od odkritja glasbenega vira do javne izvedbe.

Najprej gosti z Nizozemske 

Na uvodnem koncertu festivala bo nastopil mladi nizozemski ansambel Castello Consort z glasbo, ki so jo izvajali sredi 17. stoletja na dvoru Leopolda Viljema Avstrijskega v Bruslju. V šestčlanski zasedbi sodelujejo godala, pozavna, harfa in teorba.

Mladi nizozemski orkester Castello Consort. FOTO: Foppe Schut

Oratorij Sveti Janez Krstnik

Največji letošnji projekt bo izvedba oratorija Sveti Janez Krstnik Alessandra Stradelle s petimi pevskimi solisti in petnajstčlanskim Festivalskim baročnim orkestrom pod vodstvom Domna Marinčiča. Orkester na zgodovinskih glasbilih, v katerem igrajo pretežno slovenski godalci, je nastal že ob štirideseti obletnici festivala pred dvema letoma in je lani izvedel oratorij Judita Alessandra Scarlattija. Stradellov oratorij je nastal za izvedbo v cerkvi San Giovanni dei Fiorentini v Rimu na cvetno nedeljo leta 1675 in govori o svetnikovi mučeniški smrti.

Salome z glavo Janeza Krstnika/ONORIO MARINARI

Ostali dogodki

Med festivalskimi dogodki bo tudi recital na klavikordu z Mennom van Delftom. Eden od koncertov bo posvečen dhrupadu, ki velja za najstarejšo obliko severnoindijske klasične glasbe. Znani angleški tenorist Nicholas Mulroy pa bo s samospevi Fauréja, Ravela in Reynalda Hahna pričaral ozračje pariških salonov z začetka 20. stoletja.

Več informacij o sporedih in o festivalskem dogajanju lahko dobite na tej povezavi.

Ansambel Ad Fontes, ki ga vodi slovenska violinistka Mojca Gal, bo nastopil s slovaško glasbo 17. stoletja, pa tudi madžarskimi in hanaškimi ljudskimi plesi. Cikel glasbe Johanna Sebastiana Bacha bo nadaljeval slavni francoski violončelist Christophe Coin. Na programu sta tudi dva koncerta, ki bosta posvečena doslej pretežno neizvajani baročni glasbi iz Kopra. Festival zaključuje solistični recital Giovanne Baviera, ki je razvila oseben pristop k oživljanju zgodovinske prakse petja ob lastni spremljavi na violi da gamba.