Akrapovič: Slovenija se mora pogledati v ogledalo

Pozdravni nagovor 550 zbranim podjetnikom je imel podpredsednik SBC Igor Akrapovič. Brez ovinkarjenja je izpostavil: »Živimo v turbulentnih časih tektonskih geostrateških premikov, na katere EU nima pravih odgovorov. Izgubljamo v globalni konkurenci, soočamo se z ekstremno birokratiziranostjo in ukvarjanjem s samimi s sabo.«

Pozdravni nagovor je imel podpredsednik SBC Igor Akrapovič.  FOTO: Arhiv SBC

Za izhodišče svojega razmišljanja je postavil energetiko kot steber uspešnega gospodarstva. Predstavil je svojo izkušnjo sodelovanja z državo glede nedavno propadlega referenduma o jedrski energiji. Primerjal je francoski in nemški pristop. Medtem ko se je francoski model osredotočil na zagotavljanje energije z jedrskimi elektrarnami, so Nemci 600 milijard evrov vložili v brezogljične vire, rezultat pa je, da se soočajo s predrago energijo in kolapsom industrije, je povedal.

Opisal je, kako je lani s somišljeniki zagnal civilno iniciativo za jedrsko elektrarno, ki je prerasla v gospodarsko interesno združenje. Ideja je bila 25-odsotno zasebno lastništvo nove jedrske elektrarne, ki bi jo bilo mogoče zgraditi v desetih letih in bi zagotovila energetsko neodvisnost. Za propad referenduma so po njegovem odgovorni ljudje, prisesani na denar, ki ga ustvarja in plačuje slovensko gospodarstvo. »Ker verjamem v Evropo združenih, a neodvisnih držav, se moramo pogledati v ogledalo in si odgovoriti, kje so naše šibkosti. Zakaj izgubljamo vrednote, kot so delavnost, poštenost, odnos do soljudi?« se je vprašal.

Simič o paradoksih davkov v Sloveniji

»Nihče ni trznil, ko je vlada s plačno reformo obremenila proračun za 1,3 milijarde evrov, če pa kdo predlaga davčno reformo, ki kratkoročno povzroči za 200 milijonov evrov izpada prihodkov, nastane panika. Pa čeprav je dokazano, da nižja davčna stopnja omogoča več priliva v proračun,« je na panelu o pametnih davkih kot poti do novih delovnih mest, talentov in visoke dodane vrednosti opozoril davčni strokovnjak in predsednik nadzornega odbora SBC Ivan Simič.

S prstom je pokazal na paradokse slovenske obdavčitve, kar ima za posledico izgubljanje davčnih prilivov. Opaža, da v tem pogledu Hrvaška postaja privlačnejša država od Slovenije. Slovenski podjetniki se selijo na Hrvaško in postajajo hrvaški davčni rezidenti.

FOTO: Arhiv SBC

Opozoril je tudi na slovensko nasprotovanje nižji davčni stopnji za tiste z najvišjimi prihodki, s čimer bi proračun imel visoke prilive, če bi ostali v Sloveniji. Pri tem je izpostavil vrhunske športnike, ki se eden za drugim selijo v Monako, saj je obdavčitev njihovih prihodkov v Sloveniji nevzdržna.

Obregnil se je ob dvoreznost davčnih olajšav, ki jih je politika izkoristila za povečanje obdavčitev podjetij, izpostavil pa je tudi potrebo po socialni kapici, ki bi obremenitev socialnih prispevkov omejila pri višjih plačah in splošni olajšavi pri 8000 evrih.

Slovenija ni pripravljena na spremembe, ki jih potrebuje, ker jih ne razume.

Verjetni izpad davčnih prihodkov bi po njegovem predlogu pokrili z višjim DDV. Zgornja stopnja DDV bi tako znašala 24 ali celo 25 odstotkov. »Slovenija ni pripravljena na spremembe, ki jih potrebuje, ker jih ne razume. Zato je za področje davkov nujno treba na vladni ravni ustanoviti strokovno skupino, v kateri bodo podjetniki, profesorji, davčni svetovalci, predstavniki davčne uprave in ministrstvo za finance. Davčne spremembe ne smejo biti zgolj kratkoročno politično orodje, temveč strateški mehanizem, ki zagotavlja gospodarsko rast in privablja investicije,« je pozval.

Pečečnik: Slovenija potrebuje regije

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je na terenu in v strokovni analizi opazil slabosti centralizacije, ki jo je v treh desetletjih vzpostavila Slovenija. Slovenske občine danes večinoma nimajo dovolj pooblastil, da bi se lahko resno ukvarjale z razvojnimi nalogami; tudi župani opozarjajo, da so pretežno izvajalci navodil, ki jih dobijo iz Ljubljane. Zato predsednik SBC Joc Pečečnik meni, da je vzpostavitev regij nujna. Te bi zagotavljale potrebno strukturo in vire za spodbujanje gospodarskega razvoja na lokalni ravni.

»Cilj regij je decentralizacija države in večja dostopnost do upravljanja za državljane. Pogosto se zgodi, da se državni aparat v Ljubljani ukvarja z lokalnimi zadevami, kot je asfaltiranje ceste v Mokronogu, namesto da bi to nalogo opravljale regije. Zato v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi razpravljamo o bolj primernem modelu upravljanja. Brez njih bo težko izvesti potrebne spremembe za uspešen razvoj države. Zato pozivam podjetnike in državljane, da se združimo v našem prizadevanju, da ustanovimo regije, saj se bomo le tako lahko premaknili na bolje,« je pozval.

Pirc Musar: Politika naj podjetnikom odpira vrata

Med gosti festivala je bila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki se je s Pečečnikom pogovarjala o idejah, kako do uspešne Slovenije 2030, o izzivih Slovenije v globalnem svetu, vlogi podjetništva v družbi ter gradnji zaupanja med politiko na eni in gospodarstvom na drugi strani.

FOTO: Arhiv SBC

Predsednica je poudarila, da na obiskih v tujini promovira slovensko gospodarstvo: »Povsod najdem slovensko znanje in pogumne slovenske podjetnike. Naloga politike je, da zanje odpiramo vrata. Zato moramo politični dialog pri gospodarskih temah pustiti ob strani. V politiki je treba znati ločiti med gospodarskimi in političnimi temami,« je dejala. Za prihodnje leto je napovedala obisk gospodarske delegacije v Kazahstanu.

Politika gospodarstvo duši, vizije ni

Ob tem je Pečečnik opozoril, da je slovenska politika izgubila odnos z gospodarstvom, saj ne prispeva k ustvarjanju konkurenčnih pogojev za možnosti na svetovnem trgu: »Konkurenčnost nam pada. To bo vidno čez pet let, a tudi kratkoročno, recesija je že med nami. To je polom za malo gospodarstvo, saj ga najbolj duši lokalna politika, ki gleda le na jutri. Dokler politiki ne bodo razumeli, da podjetniki nalivamo vodo, ki jo vsi pijemo, ne bo bolje. Zdaj se stvari slabšajo.«

Po njegovem naj bi bilo jasno: »Če ustvarjaš, si priden in delaš, ti pripadata nagrada in plačilo. Politiki se bojijo, da bi ta miselnost prevladala. To miselnost moramo poganjati naprej. Dokler je ne bomo spremenili, cenili dela, se zavedali, da ne more vsak mulec postati milijonar čez vikend, ne bomo naredili premika. Aktualna vlada je imela idealne pogoje za spremembe, a ni naredila ničesar.«

FOTO: Arhiv SBC

Predsednica republike v slovenski politiki opaža pomanjkanje vizije: »Pri strateško pomembnih temah se morajo deležniki uskladiti, nobena strateška reforma ni končana v mandatu ene vlade. Zavedamo se, da potrebujemo korenite reforme v zdravstvu, šolstvu, davkih in pokojninah. Zakaj druge države to znajo, mi pa ne? Če ni zaupanja v in med politiki, če v vseh vidimo sovražnika, ni strateških premislekov, ki jih potrebujemo. Zato čakamo, da bomo dobili nove, drugače vzgojene generacije, ki jim ne manjka vizionarstva.«