22. aprila se spominjamo rojstnega dne Izidorja Cankarja, »človeka, ki mu slovenska umetnostna zgodovina kot znanstvena veda dolguje svojo institucionalno zgodbo,« kot so zapisali v Slovenskem umetnozgodovinskem društvu. Po njem nosijo ime tudi priznanja in nagrade, ki jih društvo podeljuje od leta 1999 za izjemne dosežke na področju umetnostnozgodovinske znanosti in njenih vej. Nagrado Izidorja Cankarja podeljujejo bienalno.

Za leto 2019 so nagrado in tri priznanja Izidorja Cankarja podelili v torek, 23. aprila, v Moderni galeriji. Nagrado je prejel dr. Ferdinand Šerbelj za »življenjsko delo pri preučevanju baročnega slikarstva«, priznanja pa snovalci monografije Križanke z urednikom dr. Lukom Vidmarjem, in snovalci monografije Dvorec Betnava z urednikoma dr. Francijem Lazarinijem in dr. Mihom Preinfalkom, častno priznanje Izidorja Cankarja v letu 2019 pa je prejel dr. Salvator Žitko »za temeljni doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre«. Nagrade je podelil predsednik Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva dr. Andrej Smrekar.

Nagrado, bronasti kip Izidorja Cankarja, je dr. Ferdinandu Šerbelju podelil dr. Andrej Smrekar.

Ferdinand Šerbelj – eden najpomembnejših slovenskih barokistov

Kot so zapisali v utemeljitvi priznanja Ferdinand Šerbelj že nekaj časa velja za enega od najpomembnejših slovenskih barokistov, na katerega obsežno znanje, pridobljeno s študijem in temeljitim terenskim delom, se opira že več generacij umetnostnih zgodovinarjev. V več kot štiridesetih letih je sodeloval pri skoraj nepregledni množici razstav in pripravil številne spremljevalne publikacije, ki spadajo med temeljna dela stroke, kot so Anton Cebej: 1722‒1774 iz leta 1991, Baročno slikarstvo na Goriškem iz leta 2002, Izzvenevanje nekega obdobja: oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem iz leta 2011, 550 let ljubljanske škofije: 1461‒2012 iz leta 2012 itd.

Njegovo delovanje ni bilo omejeno samo na Narodno galerijo, saj je ves čas plodno sodeloval tudi z drugimi muzeji, na primer z Dolenjskim muzejem v Novem mestu pri razstavi in katalogu Anton Postl, dolenjski baročni slikar leta 1997, z Gornjesavskim muzejem na Jesenicah pri razstavi likovne zbirke leta 2004 in dolga leta z Zavodom za kulturo Slovenska Bistrica (za katerega je uredil kar tri zbornike). Šerbeljeva vsestranskost se kaže v obvladovanju praktično vseh veščin, ki jih lahko pričakujemo od umetnostnega zgodovinarja: raziskovanja, terenskega, galerijskega in muzejskega dela ter reševanja konservatorskih in restavratorskih vprašanj. Neprecenljiv je tudi njegov prispevek k širjenju znanja v najširših krogih, ne samo z razstavami in z njimi povezanimi vodstvi in predstavitvami, temveč tudi z vodstvi na ekskurzijah in številnimi intervjuji v najrazličnejših medijih,« so zapisali v utemeljitvi.

Urednik knjige o Križankah dr. Luka Vidmar

Luka Vidmar in snovalci monografije Križanke - prvi celostni znanstveni doprinos o kompleksu nekdanje komende nemškega viteškega reda

»Prva celostna znanstvena monografija o ljubljanskih Križankah, ki je leta 2018 izšla v uredništvu Luke Vidmarja pri ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, je rezultat odmevnega posveta, ki ga je ob 300-letnici cerkve Marije Pomočnice pripravilo Društvo za preučevanje 18. stoletja,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. 350 strani obsegajoče delo je sad raziskovanja kar enaindvajsetih strokovnjakov s področij umetnostne zgodovine, zgodovinopisja, arheologije, muzikologije ter literarne zgodovine in jezikoslovja. Avtorji poglavij so Luka Vidmar, Mija Oter Gorenčič, Metoda Kemperl, Gašper Cerkovnik, Katra Meke, Matej Klemenčič, Martina Malešič, Nataša Polajnar Frelih, Ines Babnik, Magda Miklavčič Pintarič, Ana Pokrajac Iskra, Irena Žmuc, Bernarda Županek, Aleš Maver, Marjeta Šašel Kos, Metoda Kokole, Janez Mlinar, Janez Weiss, Matija Ogrin Blaž Zabel in Lilijana Žnidaršič Golec. Umetnostnozgodovinska poglavja, ki jih monografija vključuje, so pomemben doprinos k raziskovanju tako srednjeveške in zgodnjenovoveške umetnosti ter naročništva kot tudi novejše arhitekturne zgodovine in prenov tega izjemno pomembnega spomenika.

Urednika knjige o dvorcu Betnava, dr. Franci Lazarini in dr. Miha Preinfalk

Snovalci monografije Dvorec Betnava – za poglobljeno multidisciplinarno raziskavo o zgodovini in sedanji usodi dvorca Betnava

»Raziskovanje grajskih stavb na Slovenskem nima posebej dolge zgodovine, slabša raziskanost pa je eden od vzrokov njihove visoke ogroženosti. Umetnostni zgodovinarji, raziskovalci grajske preteklosti, pri svojem delu vse bolj upoštevajo tudi izsledke drugih strok, zlasti zgodovine in arheologije,« so zapisali v utemeljitvi. Monografijo Dvorec Betnava sta uredila Franci Lazarini in Miha Preinfalk, k sodelovanju pa povabila dvanajst strokovnjakov. To so arheologi Andrej Magdič, Mihaela Kajzer Cafnik in Primož Predan, zgodovinarji Žiga Oman, Matjaž Grahornik, Andrej Hozjan in Lilijana Urlep ter umetnostni zgodovinarji Igor Sapač, Tona Košak, Polona Vidmar, Valentina Bevc Varl in Eva Sapač. »Nastala je zgodba o dvorcu Betnava, razpeta v dolgem časovnem loku od mlajše kamene dobe do najnovejših let. Monografija obsega 526 strani, ima izčrpen strokovni aparat in je bogato slikovno opremljena,« so še zapisali v utemeljitvi.

Salvator Žitko, preučevalec dediščine Slovenske Istre

Dr. Salvator Žitko – za temeljni doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre.

»Salvator Žitko, diplomant zgodovine in umetnostne zgodovine in doktor zgodovinskih znanosti, je svoje življenje posvetil raziskovanju Istre,« so zapisali v utemeljitvi priznanja. Služboval je v koprskem arhivu, bil profesor na Gimnaziji Koper, dolga leta vodil tamkajšnji Pokrajinski muzej in predaval na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Od leta 1989 je predsednik Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Aktiven je na področju muzejske dejavnosti pa tudi spomeniškega varstva, udeležuje se številnih znanstvenih simpozijev in skrbi za promocijo zgodovine in umetnosti istrskih mest v širši javnosti. »Pri raziskovanju kulturne podobe Istre uspešno povezuje zgodovino in umetnostno zgodovino,« so še zapisali v utemeljitvi častnega priznanja.