Druga septembrska nedelja, letos je sovpadla z malim šmarnom, je znova vabila k sočutnemu spominu na trpljenje stotin ženk, ki so bile poleti 1949 za več mesecev strpane v taborišče za »družbenokoristno« (beri: prisilno suženjsko) delo v Ferdrengu na Kočevskem.

Med vojno izpraznjena kočevarska vasica je namreč pred 75 leti za nekaj mesecev dobila novo prebivalstvo: od 15. julija 1949, ko je tja prišel prvi transport, in v nekaj naslednjih tednih je bila »napolnjena« s 700 do 800 ženskami, ki jih je komunistična oblast večinoma z administrativnimi kaznimi brez kakšnih koli dokazov o dejanski krivdi poslala na prisilno delo v strahotnih bivanjskih razmerah.

Pomemben kraj spominske krajine

Ob zori slovenske demokracije in osamosvojitve je bila na pobudo domačina Janka Šmalca darovana prva maša v spomin na ferdrenške trpinke in trpine (daroval jo je takratni kočevski župnik Božidar Metelko), odtlej pa je slovesnost predvsem po zaslugi pokojne taboriščnice...