Ferdrenške trpinke kot »zgled odločne vztrajnosti«
Ferdrenške trpinke kot »zgled odločne vztrajnosti«
Spominska slovesnost v Ferdrengu se je začela z mašo za nekdanje taboriščnice in vaščane, pri kateri so somaševali dr. Janez Juhant ter kočevska duhovnika Blaž Franko in Anton Ferlic. Sledil je kulturni program, v katerem je bil osrednji govornik prvi med somaševalci dr. Janez Juhant.
Maša je vsako leto, če je dopušča vreme, na kraju, kjer je nekoč stala kapela, posvečena Janezu Krstniku. FOTO: Bogomir Štefanič
V svojem nastopu je najprej izrisal nasilno fresko časa, v katerem so trpele ferdrenške taboriščnice: »Odločnost in upornost zaničevanju in razosebljenju človeka, ki ju je sistematično počel režim po prihodu novih oblastnikov na politično pozornico v Sloveniji, je ljudi, zavezane krščanskemu izročilu, prisilil v take kraje trpljenja. Enakega maltretiranja so bili deležni vsi, ki so se uprli teptanju človekovega dostojanstva. Iz strahopetnosti in ideološke zaslepljenosti so jih oblastniki iztrgali iz objema doma in najdražjih, jih na uprizorjenih kazenskih procesih obsojali, ene pomorili, druge, kot te žene v Podlesju, pustili umirati na obroke. Teror je zajel večino ljudi, jih zasužnjil, celo same rablje in nalogodajalce, saj je vsa dežela ječala pod terorističnim jarmom. Vsem je jemal vero, kulturo, človeškost, poštenje.«
Ferdrenški somaševalci: Anton Ferlic, Janez Juhant in Blaž Franko. FOTO: Bogomir Štefanič
Žal pa to nekdanje nasilje ne ostaja brez odmeva v današnjih časih. Dr. Juhant je opozoril na nekatere zaskrbljujoče pojave v slovenski družbi, ki so dejansko recidiv preteklosti: »Medtem ko so totalitarni mogotci laž uveljavljali s silo, danes levičarski nasledniki uporabljajo bolj prefinjene metode, sicer znane že v lažni samoupravni Jugoslaviji. Zato se zdaj spet krepi ovaduštvo in se razpreda po vseh porah strankarskega, družbenega in celo cerkvenega življenja. Isti zloglasni 133. člen kazenskega zakonika SFRJ se v najbolj prefinjenih oblikah vrača po odločevalskih trdnjavah družbe od medijev, posebno RTV, do gospodarstva in drugih področij življenja samostojne Slovenije. Kam smo prišli, če policija išče na RTV novinarja, ki misli in dela s svojo glavo? Prefinjeno s propagandnimi sredstvi se organizirano širi levičarska agenda zasvajanja duš z dobro plačanimi politkolesarji prek reklam, umetne inteligence in celo zakonodaje. Uvajanje zakonskih podlag za nasilno – ne dobro – smrt ostarelih nas nevarno približujemo nacističnim in komunističnim metodam odstranjevanja 'družbeno nekoristnih' in vseh drugačnih, družbeno obrobnih, sploh vseh neželenih.«
Dr. Janez Juhant je bil osrednji govornik letošnje spominske slovesnosti. FOTO: Bogomir Štefanič
Takšne razmere so posledica tudi tega, da v Sloveniji nismo opravili resničnega soočenja z lastno totalitarno preteklostjo. Če imamo namreč za nacistično ali fašistično trpinčenje posluh in razdelana merila, pa se nekateri pri nas delajo, kot da bi bilo komunistično kaj drugačno. Dr. Juhant je bil glede tega jasen: »Dostojen človek se ne bo spraševal po razliki med Auschwitzem, Srebrenico na eni in Ferdrengom, Škofjo Loko, Teharjami in Rajhenburgom na drugi. Poštenjak bo povsod umolknil nad pošastnostjo zla, ki so ga sposobna od sle po oblasti zaslepljena človeška bitja. Za vse, kar so počeli komunistični veljaki v Podlesju nad ženskami ali nad domobranci v Kočevskem Rogu ali drugod po Sloveniji, veljajo ista merila kot za druga trpinčenja pri nas ali po svetu.«
Dr. Juhant v pogovoru z Matejo Drobnič in Lidijo Grbec (Drobnič), hčerama Lidije Drobnič, nekdanje ferdenške taboriščnice in osrednje pobudnice slovesnosti v spomin na sotrpinke. FOTO: Bogomir Štefanič
V luči tega spoznanja se je fedrenški govorec ozrl tudi na potezo sedanje vlade, ki je dobesedno čez noč ukinila dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ob tem se je vprašal: »Kaj je s srci ljudi, ki so hladnokrvno pritisnili na tipko in tako ponovili brezosebni nalog ubijalcev ter ponovno umorili že pomorjene?« Pa tudi: »Zakaj tako poškodovanje človeškosti v tako imenovani humani in svobodni družbi? Ali niso to nerazumljive reči, ki se dogajajo v srcih človeških bitij, ki imajo srce in razum? Kaj si bodo mislili o tem njihovi potomci in sploh vsi zanamci, ki bodo plačevali ceno teh stranpoti, saj so merila spodobnosti nad človeško svojeglavostjo in predrznostjo?«
Ti in še številni drugi pojavi kažejo, da smo v hudi krizi: sistemska totalitarna razgraditev tradicionalnega sveta, moralna pohabljenost in potrošniška mentaliteta so očitno opravili svoje, »krščanski svet se nam sesuva pred našimi očmi«. Razlog za obupavanje? Nikakor. Prav »spomin na odločne žene, trpinke tu v Podlesju in na številnih drugih krajih Slovenije in sveta, nas spodbuja k odločnosti,« je zbrane na svetem kraju trpljenja opogumljal dr. Juhant, kajti: »Tudi danes je v nas na mestu dejavna odločnost ne iz koristoljubja, pač pa zaradi ohranitve temeljev urejene človeške družbe. Ne gre le za ohranitev vere, upanja in drugih krščanskih vrlin, pač pa za resnico in pravičnost, končno pa za preživetje človeka, človeške družbe in sploh nas vseh.«
Letošnje spominske slovesnosti se je znova udeležila nekdanja taboriščnica Dragica Senica; mnogi so v pogovoru po slovesnosti prisluhnili njenemu pričevanju. FOTO: Bogomir Štefanič
Pri tej nalogi imajo posebno vlogo prav žene, ki jim je dr. Juhant ob sklepu nagovora na kraju trpinčenja skoraj 800 žena namenil posebno sporočilo: žene »ste temelj družbe in njenega preživetja, ker nam nudite nova življenja in omogočate preživetje. S svojo odločnostjo nas spodbujate k srčnosti, da bi človeškost kljubovala zapeljivim sirenam potrošništva in pozunanjenosti, ki ga širijo politični in drugi prišepetovalci.«
