Uvodoma se je Potočnik, infektolog iz Splošne bolnišnice Celje, številnim zbranim zahvalil, da vztrajajo in imajo pogum, da pridejo v središče Ljubljane in povedo, da stvari niso prav in da imajo dovolj, česar zdravniki niso premogli. »Tudi mi imamo na majicah že leto dni napisano, da imamo dovolj, pa nas ni tukaj. Zakaj ne? Premalo nas je, utrujeni smo, ne marajo nas, delajo nam življenje težko. In zato nimamo več energije,« je poudaril.

Vsak teden eden manj

Vsem na očeh je vsak teden v slovenskem javnem zdravstvu en zdravnik ali ena medicinska sestra manj, saj gredo stran, je opozoril Potočnik. »Zakaj bi delali več? Gredo v tujino ali k zasebnikom, gredo stran od nas. Tistim, ki vztrajamo, pa je težje, toda več kot delati pa ne moremo … Slišim, da smo dvoživke, da nismo ljudje, da smo leni. K vam sem prišel s 24-urnega dežurstva, rad bi videl enega politika, ki je bil v službi 24 ur skupaj!« je bil neposreden.

»Ne pustite jim, da vas delijo!«

A mnogi zdravniki že vse življenje dežurajo in delajo tako – zakaj? Zakaj delajo za takšna plačila, zakaj se trudijo in vztrajajo, je vprašal Potočnik. In si odgovoril: »Logično – zaradi vas in zaradi nas. Ker ste vi naši starši in stari starši, mi smo vaši otroci in vnuki. Vi ste naši in mi smo vaši – zato! Toda tam čez jim ni všeč, da smo prijatelji, da smo skupaj. Oni bi nas radi razdelili. Ker če želiš nadzorovat, moraš najprej ljudi razdelit. Ne pustite jim, da vas delijo!«

Federico Potočnik je zdravnik infektolog v Splošni bolnišnici Celje. FOTO: Tamino Petelinšek

Kot v prejšnji državi

Zdravnikov je malo in proti njim se lahko gredo totalno vojno, proti množici upokojencev se je ne morejo iti, je nadaljeval in spomnil, da se pripravlja zakon, ki bo še bolj omejil delo zdravnikov. Potočnik se pri tem počuti kot v prejšnji državi, kot bo z zakonom še bolj omejen in kaznovan, »kar bo slabo za vas in za nas«. Rezultat te reforme pa je bil te dni viden vsakomur, ko so v Slovenski Bistrici ljudje v 300-metrski vrsti čakali na vpis pri novi zdravnici …

Zavarovalnica ne plača

»Meni in kateremu koli pacientu je povsem vseeno, čigavi zidovi so – ali je zdravnik zasebni ali javni, levi ali desni, meni je vseeno, jaz rabim oskrbo. In ti ljudje v Slovenski Bistrici oskrbe niso dobili. Sredi Evrope ni dopustno, da nimamo oskrbe za naše ljudi. Vsi čakate na kak pregled – in veste, zakaj? Ker zavarovalnica ne plača. Za vas nima dovolj denarja. Da sami sebi zvišajo plače, za to je denar. Za nevladnike je denar, za vas, ki ste vse življenje delali in vplačevali, ga pa ni – kje pa je pravica za vas?«

»Ne morejo vas utišati!«

Zato je Federico V. Potočnik udeležence še enkrat glasno pozval: vztrajajte! »Ne zaradi mene in ne zaradi vas, temveč zlasti zaradi vseh, ki danes ne morejo biti tukaj. Ki bi radi bili, pa ne morejo. Ki potrebujejo sistem, pa ga ne dobijo. Zaradi njih morate vztrajati! Kajti nas so utišali – nas je malo in so nas utišali. Vas pa ne morejo utišati in če vas ni, jih nihče ne ustavi. Zato vztrajajte! Za to, ker ste tu, za to voljo in energijo – hvala!« je še hvaležno izpostavil in si prislužil gromek aplavz.