Večino smernic, namenjenih pripravi splošnega dogovora, niso pa to po zagotovilih državne sekretarke Valentine Prevolnik Rupel vse nameravane rešitve, je predlagal premierjev strateški svet. Kot poudarjajo na ministrstvu, so med ključnimi cilji izboljšanje učinkovitosti, večanje dostopnosti storitev, zagotavljanje kakovosti, večja motiviranost zaposlenih in spodbuda posameznikove odgovornosti za lastno zdravje.

Nekaj usmeritev

Med usmeritvami so prenova ambulant družinske medicine, krepitev timov s prenašanjem nekaterih nalog zdravnikov na medicinske sestre in druge kadre; določitev seznama kompetenc medicinske sestre; prenova glavarinskih količnikov z željo po izenačitvi pogojev dela med zdravniki; pospešitev uvedbe kazalnikov rezultatov zdravljenja; vzpostavitev nacionalne platforme, prek katere bi bolniki sami preverili, ali njihovi simptomi zahtevajo zdravniški pregled.

Spremembe glede napotnic

Nadalje so med smernicami – skupaj jih je vključenih 55 – tudi spremembe pri izdajanju napotnic: zmanjšanje števila stopenj nujnosti (brez 'zelo hitro'), le ena napotnica za eno storitev, avtomatski izbris neveljavnih napotnic, zlasti pa, da bo pogoj za napotitev na sekundarno raven klinični pregled in ne več prek telefona.

»Za državljane bo bolje«

Po besedah podpredsednika strateškega sveta za zdravstvo in člana delovne skupine za pripravo usmeritev Dorjana Marušiča bo, če bodo vsi predvideni ukrepi konec leta 2025 veljali, za državljanke in državljane bolje in bodo do zdravstvenih storitev dostopali bolj pravično in pravočasno, kakovost storitev pa bo merljiva.

Federico Potočnik o smernicah

Ali gredo predstavljene usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025 v pravo smer, ali nagovarjajo prave izzive in težave slovenskega zdravstva, ali neimenovanje novega zdravstvenega ministra vpliva na zdravstveni sistem pri nas? Na ta vprašanja je za spletno Družino odgovarjal zdravnik Federico V. Potočnik, specialist infektologije, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje.

Odgovarja zdravnik Federico V. Potočnik, specialist infektologije, zaposlen v Splošni bolnišnici Celje.

Federico V. Potočnik: Omogočanje izbire med zavarovalnicami (namesto še večje centralizacije in nacionalizacije, kar zdaj delajo), decentralizacija vodenja zdravstvenih ustanov (naj vsaka ustvarja in zapravlja denar neodvisno od vsakokratnega ministra). To dvoje je ključno. FOTO: Tamino Petelinšek

Kratek komentar usmeritev zdravstvene politike za prihodnji leti? So v usmeritvah naslovljeni pravi izzivi in problemi trenutne zdravstvene politike v Sloveniji?

Vlada je ponovno ubrala lažjo pot, kjer namesto reforme dobimo majhne popravke, pogosto v napačno smer. Pravi vzroki za današnje stanje so v monopolu ZZZS in v pomanjkanju izbire med zavarovalnicami. Potrebna bi bila tudi konkurenca med izvajalci zdravstvenih storitev, da bi tekmovali v tem, kdo bolje poskrbi za pacienta. Sistem je bil načrtovan v totalitarnem sistemu in danes ne deluje več. Globoko zakoreninjenih in nedelujočih sistemov se ne da rešiti s tako površinskimi idejami, kot jih predlaga današnja usmeritev.

Če bi imeli vi škarje in platno v rokah, katere bi bile vaše ključne usmeritve zdravstvene politike za leti 2024 in 2025?

Omogočanje izbire med zavarovalnicami (namesto še večje centralizacije in nacionalizacije, kar zdaj delajo), decentralizacija vodenja zdravstvenih ustanov (naj vsaka ustvarja in zapravlja denar neodvisno od vsakokratnega ministra). To dvoje je ključno.

Ali na slovenski zdravstveni sistem kakor koli vpliva dejstvo, da predsednik vlade, ki začasno vodi ta resor, še vedno išče ministra za zdravje, naslednika Danijela Bešiča Loredana?

Po eni strani je absolutno nedopustno, da tretji mesec nimamo zdravstvenega ministra. Po drugi strani pa so ukrepi te skrajno leve vlade praviloma slabi za državo, tako da je morda celo boljše, da vsaj škode ne delajo.