Poljski papež je takrat svoje preživetje pripisal priprošnji Božje Matere. Ker se je atentat zgodil prav na god fatimske Marije, so kroglo, ki je zadela Janeza Pavla II., leto dni po atentatu vdelali v krono Marijinega kipa v Fatimi. Janeza Pavla II. namreč na Portugalskem prav posebej častijo, zaradi njegovega češčenja Fatime in zaradi razglasitve fatimskih vidcev za blažene v letu 2000 (leta 2017 sta bila Frančišek in Hijacinta v Fatimi razglašena za svetnika).

»Zakaj niste mrtvi? Dobro vem, da sem natančno meril«

13. maja 1981 je turški nacionalist Mehmet Ali Agca streljal na papeža Janeza Pavla II. in mu skorajda zadal smrtne rane. Ugibanja o »bolgarski navezi« in o udeležbi Kremlja pri atentatu niso nikoli potihnila. Agca je na svetega očeta z domnevno smrtonosne razdalje streljal trikrat. Ko ga je Janez Pavel II. konec leta 1984 obiskal v strogo varovanem zaporu Rebibbia, ga je vznemirjalo le eno vprašanje: »Zakaj niste mrtvi? Dobro vem, da sem natančno meril.«

Papež je bil povsem gotov: ena roka je streljala, druga, »materinska roka, je vodila smer leta krogle« in mu dopustila, da je ostal »na pragu smrti«.

Agca je papeža izčrpno izprašal o »mogočni boginji iz Fatime«, ki ga je očitno spravila iz nevarnosti, piše kardinal Stanislav Dziwisz v svojih spominih, ki so izšli leta 2007. Papež je bil povsem gotov: ena roka je streljala, druga, »materinska roka, je vodila smer leta krogle« in mu dopustila, da je ostal »na pragu smrti«.

Atentat na Janeza Pavla II. FOTO: Vatican Media

Ozadje atentata na papeža še vedno nerešena uganka

Že desetletja sodi ozadje atentata na papeža med nerešene uganke v zgodovini kriminalistične policije. Takrat triindvajsetletnega Agco so prijeli na kraju atentata, ga obsodili, po sedemnajstih letih prestajanja zaporne kazni v Italiji pa so ga leta 2000 premestili v turški zapor, od koder je bil izpuščen leta 2010. O njegovih naročnikih in pomočnikih, o motivih in logistiki preiskovalci še danes tavajo v temi.

Nekateri podatki še vedno govorijo v prid temu, da je bilo naročnik atentata osrčje komunističnega vzhodnega bloka.

Že leta 1979 pred papeževim obiskom v Carigradu, je Agca, turški terorist, napovedal, da želi ubiti Janeza Pavla II. V procesu na italijanskem sodišču je krivdo za atentat pripisal bolgarski tajni službi, kasneje pa tudi KGB-ju. Kmalu se je zapletel v protislovja, navajal je lažne sledi in očitno poskušal izbrisati domnevne povezave ter zavarovati svoje pomočnike. V velikem procesu proti domnevnim naročnikom v letih 1985 in 1986 je navedel sto različic. Občasno je igral na islamsko karto, trdil je tudi, da je za atentat odgovoren sam, na koncu pa je izjavil: »Jaz sem Jezus Kristus.«

Nekateri podatki še vedno govorijo v prid temu, da je bilo naročnik atentata osrčje komunističnega vzhodnega bloka. V Moskvi, Varšavi, Sofiji in Vzhodnem Berlinu so v poljskem papežu videli resno nevarnost za celotni sistem. Dziwisz v svojih spominih zagovarja tezo, da zarote niso pripravili ne turški teroristi, ne turška mafija, ne Bolgari, pač pa moskovska KGB.

Božja Mati in italijanska deklica

Spodleteli atentat 13. maja 1981 je precej pozornosti v medijih zbudil tudi ob beatifikaciji in poznejši kanonizaciji Janeza Pavla II. Med ganljiva poročila o tedanjih pričah sodi tudi danes 44-letna Sara Bartoli.

Otroška glavica, ki se je nenadoma znašla v vidnem polju cilja, naj bi za hip zmedla atentatorja. Njegovi streli domnevno zaradi tega niso bili smrtni.

»Papež me je držal v svojem naročju, ko je Ali Agca meril nanj,« je Italijanka Bartolijeva pred leti povedala za tamkajšnje medije. Pokazala je tudi fotografijo Janeza Pavla II., ki v očetovo naročje vrača otročiča s svetlimi kodri. Ta otroška glavica, ki se je nenadoma znašla v vidnem polju cilja, naj bi za hip zmedla atentatorja. Njegovi streli domnevno zaradi tega niso bili smrtni.