Atributi: spokorniška obleka

Že ime te svetnice kaže na njen rod starih rimskih patricijev. Njeno življenje je opisal sv. Hieronim. O njeni mladosti ne pove ničesar, marveč takoj začne z odločilnim dogodkom njenega življenja, z zakonom z odličnim Rimljanom, ki pa je bil tako ostuden pohotnež, da »niti vlačuga ne bi prenesla skupnega življenja z njim«. Fabiola se je zato civilnopravno ločila od njega. Bila pa je mlada in njeno srce si je želelo ljubezni. Ko se ji je ponudila priložnost, se je proti cerkvenim postavam drugič poročila, ker je njen prvi mož še živel. Toda drugi mož ji je kmalu umrl.

Fabiolo je ta smrt hudo pretresla. Šla je vase in spoznala, da je prekršila evangeljsko postavo, oblekla spokorno obleko in se »pred očmi vsega Rima« pridružila v lateranski baziliki skupini spokornikov. Sv. Hieronim pripoveduje: »Njena obleka je bila raztrgana, glava odkrita, usta zaprta. Ni stopila v Gospodovo cerkev, marveč zunaj taborišča je z Marijo, Mojzesovo sestro, ločena sedela, da bi jo duhovnik, ki jo je izgnal, nazaj poklical.« Ves postni čas je tako živela in v srcu se ji je zbudila ljubezen do Boga.

Kdaj je stopila na pot spokornosti, ni znano, gotovo pa je mogoče reči, da šele po Hieronimovem odhodu iz Rima. Zdaj je Fabiola svoje življenje posvetila samo Bogu. Prodala je svoje obsežne nepremičnine, ustanovila z izkupičkom v Rimu veliko bolnišnico, kjer je tudi sama stregla najrevnejšim bolnikom, podpirala je duhovnike, menihe in nune. Njeni dobrodelnosti pa je bil Rim kmalu pretesen. Odpravila se je na potovanje po otokih, po Etrurskem morju in obiskovala skrite kraje, kjer so bivali menihi.

Leta 394 je odpotovala v Jeruzalem in postala Hieronimova učenka. Zaradi nevarnosti hunskih napadov se je naslednje leto vrnila v Rim, kjer je še dalje opravljala dela ljubezni. Umrla je verjetno leta 399. Na pogrebu se je zbralo skoraj vse mesto.

Fabiola goduje 27. decembra.