Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Evtanazijski referendum kot ironija, ignoranca problemov in pasivni pritisk

Za vas piše:
J. P.
Objava: 05. 06. 2024 / 13:00
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.06.2024 / 13:19
Ustavi predvajanje Nalaganje
Evtanazijski referendum kot ironija, ignoranca problemov in pasivni pritisk
Po sporočilo za javnosti se je podpisal generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. FOTO: Siniša Kanižaj

Evtanazijski referendum kot ironija, ignoranca problemov in pasivni pritisk

Slovenska karitas se je pred nedeljskim posvetovalnim referendumom v sporočilu za javnosti opredelila do referendumskih vprašanj o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ali pomoči pri samomoru) ter pravici do gojenja in posedovanja konoplje.

Slovenska karitas se z mrežo 457 organizacij na lokalni ravni in nad 10.000 prostovoljcev v različnih humanitarnih programih srečuje z 39.000 starejšimi, bolnimi in invalidi, ki potrebujejo materialno pomoč, različne oblike socialnega vključevanja, družabnosti z namenom preprečevanja osamljenosti ali pomoč z medicinsko-zdravstvenimi pripomočki in urejanjem razmer po prihodu iz bolnišnice.

Velika stiska starejših in njihovih svojcev

Po izkušnji Karitas starejši in njihovi svojci doživljajo veliko stisko zaradi vse težjega dostopa do zdravstvenih storitev zaradi dolgih čakalnih vrst, pomanjkanja zdravstvenega osebja, negovalnih bolnic in učinkovite dolgotrajne oskrbe. Paliativna oskrba je zakonsko urejena, prepuščena financiranju iz projektov in ne kot pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter iznajdljivosti in zavzetosti bolnišnic in zdravstvenega osebja. Delovanje in širitev hiš Hospicev je zaradi nefinanciranja zdravstvene oskrbe domala onemogočeno.

Pasivni pritisk na tisoče starejših in bolnih

»Referendum in razprava o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sta v okoliščinah pomanjkljive skrbi države za starejše in bolne ironična ter predstavljata ignoranco problemov oskrbe in pasivni pritisk na tisoče starejših in bolnih, ki si želijo dostojno in kakovostno živeti do naravne smrti,« opozarjajo na Slovenski karitas.

Zavajajoča razprava

Po njihovem je razprava o pomoči države z asistenco pri samomoru, ki želi prikazati, da ljudje v težkih boleznih umirajo v neznosnih mukah, ker pomoč medicine ni mogoča, zavajajoča in predstavlja strah. V zadnjih dveh desetletjih sta medicina in farmacija tako napredovali, da imata odgovore na skoraj vsako objektivno bolečino ali druge simptome.

Vse to lahko zagotavlja država

»Duševne in socialne bolečine pa rešuje ustrezna in celovita paliativna oskrba, podpora svojcev, delo humanitarnih organizacij in preprosta človeška bližina. Vse to lahko zagotavlja država z ustrezno zakonsko ureditvijo in financiranjem, če je res zavezana humanosti in človekoljubnosti, ki je tudi temelj vsakega socialnega in humanitarnega dela,« izpostavljajo na Slovenski karitas.

Nesprejemljivo z vidika civilizirane družbe

Hkrati izražajo zaskrbljenost ob izkušnjah sicer redkih držav, ki so uzakonile pravico do asistiranega samomora in evtanazije, ki da jasno kažejo, da se pravica, sprva zavajajoče promovirana kot nujno potrebna možnost za terminalne bolnike, počasi razširi zlasti na uporabnost za socialno ogrožene, duševno bolne in socialno izključene, kar je z vidika civilizirane družbe nesprejemljivo.

Vsak samomor je poraz in tragedija

»Na Karitas vsak samomor, brez ali s pomočjo, in tudi evtanazijo jemljemo kot poraz družbe, države, zdravstva in socialnega varstva v strokovnosti, humanosti in sposobnosti aktivne solidarnosti. Vsak samomor je tragedija, ki skladno s spoznanji psihološke stroke in psihiatrije pusti hude neizbrisne rane v okolici in negativno vpliva na življenje bližnjih, obenem lahko prekinjen proces naravnega umiranja prenaša nezaceljene rane in neurejenost odnosov v družinah na prihodnje generacije.«

Bo edino merilo družbe za »živeti ali ne živeti« strošek v evrih?

Slovenska karitas zato poziva volivce k treznemu razmisleku ob tem referendumu, saj bo njihova odločitev vplivala na vsako življenje v prihodnje in na odnos celotne družbe in skupnosti do ranljivih ljudi. Prav lahko se zgodi, da bo edino prihodnje merilo družbe za »živeti ali ne živeti« strošek v evrih, ne pa neprecenljiva vrednost vsakega življenja.

Tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih

Prav tako so na Slovenski karitas tudi odločno proti legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo, saj zaradi 30-letnih izkušenj dela z zasvojenimi poznajo negativne učinke za uživalce konoplje, svojce in za družbo. Zlasti poudarjajo tveganja pri uporabi konoplje pri mladostnikih, katerih možgani še niso v celoti razviti, kar lahko sproži trajne posledice na njihovem telesnem in duševnem zdravju.

Marihuana kot način samozdravljenja duševnih stisk

»Mladi marihuano v posameznih primerih uporabljajo kot način samozdravljenja duševnih stisk, njihovo duševno stanje pa se v nadaljevanju slabša. Po drugi strani pa marihuana pri določenih osebah na novo povzroča težave v duševnem zdravju, razvijajo se psihoze, čustvene in vedenjske motnje, depresija, shizofrenija, suicidialnost,« svari mag. Drago Sukič (Zavod Pelikan – Karitas), vodja Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju.

Rehabilitacija in reintegracija sta zelo zahtevni

In nadaljuje: »Po izkušnjah dela v terapevtskih centrih lahko ugotovimo, da mnogi mladi že pri 13, 14 letih začnejo uživati marihuano in postopoma z rednim uživanjem izgubijo stik z realnostjo. Pri 15, 16 letih so pred prepadom in njihovi starši so povsem nemočni. Nato se mora večkrat zgoditi nekaj hujšega, da so hospitalizirani. Običajno pristanejo na zdravljenje, ko so stari okoli 20 let. Rehabilitacija in reintegracija sta zelo zahtevni, saj ni oprijemališča, nimajo delovnih navad in socialnih veščin, opustili so šolanje, hkrati se soočajo še z duševnimi motnjami.«

Obtičali so v času in nerealnosti

Kot poudarja generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič, mladi v njihovih programih, ki so redno kadili marihuano, povedo, da je bilo njihovo življenje ves čas v sivini; kar koli so počeli, ni bilo želja, strasti, motivacije in volje. Šele ko so bili zadeti, so se pojavile barve, in to je tisto, kar so vsak dan znova iskali. Obtičali so v času in nerealnosti …

Komercializacija ne bo preprečila črnega trga

Zato na Karitas spodbujajo k razmisleku o smiselnosti legalizacije konoplje, ker komercializacija ne bo preprečila črnega trga, marveč bo povzročila le še večjo dostopnost. Po izkušnjah iz tujine bo zlasti pri mladih vodila do zgodnejše, močnejše, pogostejše uporabe in posledično pri mnogih do razvoja hujših duševnih motenj, asocialnosti, vsestranskega zastoja v razvoju in večjega tveganja za odvisnosti tudi od drugih drog. (Zlo)raba konoplje je med mladimi že zdaj v zaskrbljujočem obsegu.

Veliko zdravstveno, socialno in finančno breme

Na Slovenski karitas vabijo k zdravemu življenjskemu slogu med vsemi starostnimi skupinami: »Zlasti želimo izpostaviti skrb za zdravje in blaginjo otrok in mladostnikov. Že izkušnje iz obvladovanja uporabe alkohola kažejo, da predstavljajo zasvojenosti za posameznika in tudi za državo veliko zdravstveno, socialno in finančno breme, ki se bo z legalizacijo marihuane samo še pomnožilo.«

Kupi v trgovini

Razprodano
Spremljanje umirajočih
Medosebni odnosi
11,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh