Shanti De Corte, 23-letna Belgijka, je bila 7. maja evtanazirana zaradi »neznosnega duševnega trpljenja«, so v začetku oktobra poročali RTBF in drugi belgijski mediji.

Flamka Shanti se je v prošnji za evtanazijo sklicevala na depresijo, za katero je bolehala od najstniških let, in na travmo, ki jo je prejela ob terorističnem napadu na bruseljsko letališče 22. marca 2016. V hali za odhode – skupaj s sošolci se je odpravljala na izlet v Rim ob koncu srednje šole – je bila le nekaj metrov oddaljena od napadalcev.

Druge možnosti niso bile uporabljene

V oddaji belgijske frankofonske televizije #Investigation (#Preiskava) so poročali, da je bila Shanti po napadu deležnega zelo intenzivnega psihiatričnega zdravljenja v bolnišnici v Antwerpnu; sošolkam je De Cortejeva zaupala, da je jemala kar enajst različnih zdravil hkrati, zaradi česar se »počuti kot fantom, ki ne čuti ničesar več«. V bolnišnici je utrpela še spolni napad drugega pacienta. Večkrat je poskušala storiti samomor in prosila za evtanazijo, a so bile njene prošnje zavrnjene. Psihoterapevtka Nathalie Neyrolles, ki je v Ostendeju vodila večdnevne terapevtske obravnave za žrtve napada, je slišala za njene zahtevke za evtanazijo in predlagala srečanje z De Cortejevo, vendar ga je njena osebna psihiatrinja zavrnila. Po mnenju nevrologa Paula Deltenreja iz bruseljske bolnišnice CHU Brugmann niso uporabili drugih možnosti, ki so bile na voljo, na primer terapije s francoskimi strokovnjaki za posttravmatske motnje.

Potem ko je Shanti stopila v stik z združenjem Leif, v katero so povezani zdravniki, ki se zavzemajo za evtanazijo, sta njeno prošnjo za povzročitev smrti odobrila dva psihiatra. Odobritev je bila, kot opozarja Evropski inštitut za bioetiko (EIB), v nasprotju z belgijskim zakonom, ki narekuje, da zdravnik skupaj s pacientom pride do ugotovitve, da »ni nobene druge razumne rešitve v situaciji«. Ob tem primeru se je po mnenju EIB znova postavilo vprašanje o utemeljenosti evtanazije za paciente z duševnimi motnjami – pride namreč do neizogibnega prekrivanja samomora in evtanazije.

Kršena pravica do življenja

Belgija, ki ima zelo liberalno zakonodajo glede evtanazije, je nedavno prišla pod drobnogled Evropskega sodišča za človekove pravice. To je – na zahtevo sina Toma Mortiera – presojalo primer pacientke Godelieve De Troyer, ki je bila leta 2012 pri 64 letih evtanazirana zaradi depresije, ne da bi bilo pred tem opravljeno posvetovanje z družinskimi člani. Sodišče je 4. oktobra izreklo sodbo, da je Belgija prekršila pravico do življenja te pacientke, in sicer zaradi pomanjkljive neodvisnosti belgijske nadzorne komisije, ki preverja skladnost opravljene evtanazije z belgijsko zakonodajo. Kot poudarjajo nasprotniki evtanazije, prihaja do konflikta interesov: zdravniki, ki izvajajo evtanazijo, so člani te komisije in tudi glasujejo o tem, ali so bila njihova dejanja v skladu s pravnimi zahtevami.

Razsodba, ki odpira razmislek o evtanaziji, in to ne le v Belgiji, je odmevala zlasti v Franciji, kjer je predsednik Macron septembra sklical konvencijo državljanov, ki bo trajala do marca 2023 in ki utegne privesti do legalizacije samomora z medicinsko pomočjo.

Članek je bil najprej objavljen v Družini (št. 41).