Na sosednjem Hrvaškem v zadnjih mesecih budno spremljajo ustvarjanje glasbenika iz Umaga in ob raziskovanju njegovih del so po navedbah spletnega portala vjera.hr pred kratkim odkrili nov »zaklad«: pesem, ki jo je napisal in uglasbil Marko Purišić in se imenuje: Jeremija - Ne Daj Mi Oče. 

Mladi glasbenik je s skladbo Rim dim tagi dim naredil svojevrsten preboj, ko je kot »rezerva« zmagal na Dori, hrvaškem izboru za pesem Evrovizije, kmalu zatem pa osvojil tudi milijonsko evrovizijsko občinstvo. Nova pesem, ki so jo odkrili, pa je, tako omenjeni spletni portal, povsem navdušila katoličane po vsej Hrvaški.

Ljudje po vsem svetu so nad Markom navdušeni zaradi njegove karizme, preprostosti, umirjenosti, miru in samozavesti, ki ju izžareva.

»Marko, ti si čudež«

»Ves čas poslušam to pesem, ne morem nehati, prelepa je«, »Marko, ti si čudež«, »Prelepo! Sodobno, močno in globoko! Tako, kot se spodobi«, »Odkrila sem, da nimam odpora do sodobne duhovne glasbe, ampak do slabe sodobne duhovne glasbe. Vsa čast za tole. Od besedila prek melodije do spoštovanja melodičnosti hrvaškega jezika. Čudovito. Mislim, da sem jo v zadnjih dneh poslušala najmanj 50-krat«, so le nekateri komentarji navdušenih ljudi.

Vernik na Evroviziji

Ljudje po vsem svetu so nad Markom navdušeni zaradi njegove karizme, preprostosti, umirjenosti, miru in samozavesti, ki ju izžareva, prav posebej pa izstopa njegova zvestoba Jezusu, ki jo nenehno izpričuje. Razveselil je z nedavno izjavo, da se pred jedjo vedno pokriža, tudi zdaj, v kolesju Evrovizije, po zmagi na hrvaški Dori pa je v medijih pričeval o svojem spreobrnjenju in dejal, da bi bil rad »podoben svetnikom, ki so bili pripravljeni umreti za Gospoda«.

Besedilo pesmi Jeremija: Ne daj mi Oče

Iz Markove pesmi, ki je navdušila vernike po vsej Hrvaški, je jasno razvidna pevčeva goreča ljubezen do Jezusa.

Jeremija- Ne Daj Mi Oče

Ja sam ljubi, ljubio
Kao Juda poljubio
Ja sam taji, tajio
Kao Petar zatajio

Ti si me pozva, pozvao
Svoga Sina poslao
Ti si me ljubi, ljubio
Za me na križ ga raspeo

Ja sam sumnja, sumnjao
Kao Toma posumnjao
Ja sam ruke oprao
Kao Pilat oprao

Ne daj mi Oče da živim po svom
Isprazne strasti caruju nada mnom
Ne daj mi Oče da sudim si sam
Bez tvoje Riječi kao led propadam

Aleluja

Ti me k sebi pozvao
Ja te k njima poslao
Ti mi noge oprao
Ja te bičem udrio

Mladi hrvaški glasbenik Marko Purišić ali Baby Lasagna. FOTO: Pedro J Pacheco/Wikipedia

»Z Bogom sem dobil nazaj samega sebe …«

Mladenič iz Umaga je bil v javnosti do nastopa na Dori razmeroma neznan, s pesmijo Rim Tim Tagi Dim pa je na Hrvaškem sprožil pravo evforijo, kar ga je čez noč potisnilo v svet slave in priljubljenosti, tudi na svetovni ravni. Že kmalu po nastopu na Dori je v javnost prišel podatek, da je Marko dejaven katoličan, saj je bil glasbenik takoj po zmagi tarča kritik, ki so njegovo predstavo ocenili kot neprimerno za »katoliško Hrvaško«.

Marko je v pogovoru za spletni portal bitno.net pojasnil, kako je pri 25 letih kljub uspešni karieri in dekletu ter razmeroma urejenem življenju začutil praznino, ki ga je vodila v temo, obup in depresijo. Ko je bil čisto na dnu, je za pomoč prosil očeta, in ta ga je odpeljal na pogovor k duhovniku: »Po srečanju z njim je tema počasi začela izginjati, izpodrinila sta jo sreča in občutek izpolnjenosti.«

 Z vero nisem ničesar izgubil, dobil pa sem vse.

Mladenič se je postopoma spreobrnil, stopil v osebni odnos z Bogom, Bog pa ga je nežno »izgrajeval« po zakramentih in sveti maši. Začel je poslušati Gospoda in Mu dovoliti, da ga spreminja. Danes je Marko dejaven katoličan, ki pravi, da mu največ pomeni evharistija. Vsako jutro prebere nekaj poglavij iz Svetega pisma, saj meni, da moramo katoličani poznati Božjo besedo, navdih za življenje pa išče pri svetnikih, kot sta p. Pij in apostol Pavel. Z vero, pojasnjuje, »nisem ničesar izgubil, dobil pa sem vse. Z Bogom sem dobil nazaj samega sebe.«

Preseneča s pogumom, ko pravi: »Rad bi postal podoben svetnikom, ki so bili pripravljeni umreti za Gospoda.« Kot sv. Peter, ki je zahteval, da ga križajo z glavo navzdol: »Obenem je v meni nek glas, ki mi pravi, da nisem dovolj pogumen ali dovolj močan. Toda še močneje odmeva: 'Ne boj se!'«