Evropa kljub gospodarskim in duhovnim krizam ni izgubila upanja: do takšnega zaključka so prišli cerkveni predstavniki iz več kot tridesetih držav minuli konec tedna v Varšavi. Generalni tajniki škofovskih konferenc iz vse Evrope so razpravljali o novi evangelizaciji v Evropi in po svetu – ob 10. obletnici apostolske spodbude 'Cerkev v Evropi' papeža Janeza Pavla II. in v kontekstu letošnjega leta vere, ki ga obhajamo do 24. novembra.

V imenu Slovenske škofovske konference se je srečanja udeležil generalni tajnik dr. Tadej Strehovec, srečanje pa je pripravil Svet evropskih škofovskih konferenc (Consilium Conferentiarum Episcoporum Europae/CCEE).

Grkokatoliški škof msgr. Virgil Bercea iz Romunije je v analizi razmer v Evropi izpostavil, da so svet vključno z Evropo v zadnjem desetletju zaznamovale različne spremembe, ki niso vedno zaželene, razumljive in logične, zato je Cerkev v tem kontekstu poklicana biti znamenje Božje navzočnosti, odrešenja in upanja.

Član Finančnega observatorija iz Ženeve v Švici Paul H. Dembinski je izpostavil potrebnost soočenja z današnjimi izzivi, pri čemer pa ne zadostuje zgolj ukrepanje na finančnem področju in upoštevanje aktualnih smernic, ki stremijo k spremembi človeških odnosov in iskanju finančne učinkovitosti; potrebno je delovanje na področju rodovitnosti človeških odnosov v sedanjosti in prihodnosti.

Tajnik Španske škofovske konference škof Juan Antonio Martinez Camino je poudaril pomen globljega pogleda na krizo, pri čemer spomnil na besede papeža Benedikta XVI. o tem, da je socialno vprašanje postalo radikalno antropološko vprašanje.

Evropa je kljub gospodarski in duhovni krizi tudi polna upanja, kar so v poročilih o življenju in poslanstvu Cerkve v okoljih, iz katerih so prihajali, poudarili tajniki.

Radikalno razumevanje nove evangelizacije

Leto vere pomeni spodbudo za dogodke, povezane s poživitvijo vere v vseh deželah Evrope. Tajnik Škofovske konference Anglije in Walesa Markus Stock je poudaril, da moramo novo evangelizacijo razumeti radikalno. Za to, da bi prišli do tistih, ki so bili krščeni, pa svoje vere že dalj časa praktično ne živijo, Cerkev spodbuja kristjane k srečevanju ljudi na ulicah, obenem pa vabi, da bi bili pri poslušanju Boga učljivi. Bog je namreč edini odgovor za najgloblje želje človekovega srca. Večkrat so bile priče mučencev 20. stoletja poklicane k temu, da so pokazale, kako je samo oseben odnos s Kristusom sposoben pospeševati poslanstvo evangelizacije v Cerkvi. Cerkev ni predvsem poklicana k ravnanju, pač pa k temu, da je v ospredju izrazov gorečnosti in metod v predstavljanju vedno aktualnih vsebin njene vere, to je osebe Jezusa Kristusa.

Evropska državljanska pobuda Eden izmed nas

Številne škofovske konference so se pridružile Evropski državljanski pobudi Eden izmed nas. Ta Evropsko zvezo poziva k prenehanju financiranja dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja. Znamenje upanja predstavlja aktiviranje številnih državljanov, ki pričuje o njihovem interesu zaščititi življenje v njegovih najbolj ranljivih oblikah.

Cerkev na Poljskem

Navzočnost predstavnikov Cerkve iz več kot trideset evropskih dežel je bila tudi priložnost za bolj celostno seznanitev s položajem Cerkve na Poljskem, ki se pripravlja na praznovanje 1050-letnice narodnega pokristjanjenja (966–2016). Tamkajšnja Cerkev se sicer sooča z izzivi nove evangelizacije, obrambo življenja in družine ter naraščajočo stopnjo brezposelnosti.

Tajniki so se seznanili s postopkom, ki je privedel do zgodovinskega podpisa skupnega dokumenta, ki sta ga podpisala moskovski patriarh Kiril I. in predsednik Poljske škofovske konference nadškof Józef Michalik. Njegova vsebina zadeva Cerkve in narode na območju Rusije in Poljske z vidika medsebojne sprave. Udeleženci so v zahvalni molitvi pozdravili tudi podpis skupne izjave, ki je tlakovala pot dialoga, odpuščanja in sprave med narodi na Poljskem in v Ukrajini, ki sta jo 28. junija 2013 ob priložnosti 70. obletnice (1943) pokola v kraju Wolyn podpisala vodja Cerkve bizantinskega obreda in vodja Cerkve latinskega obreda iz obeh dežel.

Cerkev v Evropi je združena s preostalo Cerkvijo po svetu

Obstaja veliko znamenj upanja, ki prihajajo iz Cerkve iz drugih predelov sveta, na kar sta kot gosta opozorila tajnik Zveze azijskih škofovskih konferenc (FABC) Raymond O' Toole in tajnik Zbora katoliških škofov Svete dežele Pietro Felet. Kljub različnim kompleksnim okoliščinam, kjer živijo kristjani, v katerih so včasih preganjani zaradi vere, Cerkev povsod predstavlja znamenje upanja, upoštevajoč njeno nediskriminatorno dobrodelnost na področjih in v okoliščinah, ki jih celo države težko dosežejo. Naslednje znamenje upanja je zanos katoliških laikov v Sveti deželi in v azijskih deželah, kjer v polnosti prevzemajo krščansko istovetnost in dolžnost pričevanja.

Tajnika CCEE in COMECE sta predstavila dejavnosti obeh ustanov, ki delujeta na evropski ravni.

Srečanje so zaznamovala tudi bogoslužja v medsebojni bratski povezanosti. Somaševanje pri sklepnem bogoslužju v varšavski katedrali je vodil apostolski nuncij nadškof Celestino Migliore, pri slovesnosti pa so sodelovali tudi tamkajšnji verniki.

Vir: katoliska-cerkev.si / Kathpress

Foto: katoliska-cerkev.si