Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi ComECE z veseljem pozdravlja novo skupno evropsko azilsko politiko. Nova ureditev je bila sprejeta sredi minulega tedna v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Po besedah tiskovne predstavnice ComECE Johanne Touzel bi lahko novi predpisi postali koristno orodje za zaščito tistih, ki jih skupaj z njihovimi družinami preganjajo v državah tretjega sveta, kot je poročala nemška tiskovna agencija KNA. Pomembno je, da ‘prizadete podpiramo od prvega trenutka, ko pričnejo iskati mednarodno pomoč’.

‘Neprimerne administrativne ovire ne smejo pripeljati do tega, da v doglednem času ne bi bilo mogoče sprejeti pravične odločitve’, je pojasnila tiskovna predstavnica evropskih škofov. Države članice Evropske zveze pa morajo izkazati solidarnost s tistimi državami, ki so že močno obremenjene z valovi beguncev. Azilska praksa mora posebno pozornost posvečati tistim skupinam beguncev, ki veljajo za najbolj ogrožene; mednje sodijo predvsem nosečnice, ostarele in mladoletne osebe.

Nova ureditev azilske prakse je bila nujno potrebna, saj azilska politika v državah članicah Evropske zveze doslej ni bila enotna. Poslej naj bi bil vsak azilski postopek rešen v obdobju šestih mesecev. Le v izjemnih in posebej zapletenih primerih lahko postopek traja osemnajst mesecev.

S tem naj bi prosilcem za azil omogočili lažji dostop do brezplačne pravne in psihološke pomoči, po devetih mesecih pa naj bi si posamezniki lahko poiskali tudi delovno mesto. Evropski paket predvideva še boljšo zaščito mladoletnikov, uradniki pri policiji in na uradih za priseljence pa naj bi bili deležni boljše izobrazbe na področju azilske politike.

Posamezne frakcije v evropskem parlamentu si med seboj niso enotne, do kolikšne mere nova uredba prinaša izboljšave v sedanjo azilsko politiko. Krščanski demokrati omenjajo sodobno begunsko pravo, pozitiven odziv pa prihaja tudi s strani socialnih demokratov: “Končno se krepijo tudi pravice prosilcev za azil v Evropski zvezi”. Pomankljivosti nove uredbe vidijo v nesorazmerni razdelitvi prosilcev za azil na posamezne države članice, saj naj bi ubežniki za azil zaprosili v tisti državi, kjer so prvič prestopili mejo Evropske zveze. To pomeni največjo obremenitev predvsem za Grčijo, Italijo in Malto.

Predstavniki liberalne frakcije so izrazili zahtevo po ‘pravičnem ključu delitve po evropskih državah’, predstavniki zelenih pa novo uredbo označujejo kot ‘strašilni sistem’ za vse morebitne priseljence.

Foto: arhiv Družine