Predsednik ComECE škof Mariano Crociata in predsednik CEI kardinal Matteo Zuppi sta ob včerajšnjem Dnevu Evrope na EU naslovila odprto pismo, v katerem unijo pozivata k obnovljenemu občutku za sodelovanje pri oblikovanju prihodnosti EU ob resnih izzivih, s katerimi se danes sooča.

Na Dan Evrope obeležujemo obletnico zgodovinske Schumannove izjave iz leta 1950, v kateri je tedanji francoski zunanji minister predlagal ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ), prve v vrsti povojnih prizadevanj za sodelovanje med državami, ki so sčasoma prerasle v današnjo Evropsko unijo. Praznik je bil razglašen z namenom ozaveščanja o temeljnih vrednotah miru, svobode, solidarnosti in enotnosti v raznolikosti EU ter praznovanja njenih dosežkov.

Evropska unija ima kljub številnim kritikam ključno vlogo, kar je bilo še posebej očitno med koronaepidemijo, ko je bilo sodelovanje bistvenega pomena.

Ti dosežki in vrednote so danes vedno bolj pod vprašajem zaradi znova porajajočega se nacionalizma in naraščajočega populizma, vedno večjega nezadovoljstva z evropskimi ustanovami in nenehnih kriz na celini, ki doživlja vojno v Ukrajini, podnebne nesreče in premikanje geopolitičnih plošč. V teh okoliščinah in v luči bližajočih se evropskih volitev med 6. in 9. junijem odprto pismo poudarja potrebo po skupnih idealih za ohranitev evropske kohezije.

Petstranski dokument najprej pohvali prizadevanja EU za gradnjo enotnosti in ne spodbujanje sporov, poudarja pomen odstranjevanja ovir in sodelovanja ter priznava, da ima EU kljub številnim kritikam ključno vlogo, kar je bilo še posebej očitno med koronaepidemijo, ko je bilo sodelovanje bistvenega pomena.

Močnejša Evropa bližje državljanom

Predsednika ComECE in CEI obenem izražata željo po močnejši Evropski uniji in tesnejši povezanosti njenih državljanov s to politično tvorbo.

Dokument priznava zasluge vizionarskim ustanoviteljem EU Robertu Schumanu, Konradu Adenauerju in Alcidu De Gasperiju, ki so si pod vplivom krščanske vere zamislili Evropo, kjer bi narodi lahko mirno sobivali drug ob drugem.

Dokument se nato poglobi v zgodovinske okoliščine, ki so leta 1957 privedle do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti (EGS), in izpostavi opustošenje, ki so ga povzročile vojne pred ustanovitvijo EU, ter prizna zasluge njenim vizionarskim ustanoviteljem Robertu Schumanu, Konradu Adenauerju in Alcidu De Gasperiju, ki so si pod vplivom krščanske vere zamislili Evropo, kjer bi narodi lahko mirno sobivali drug ob drugem.

V besedilu je opisan razvoj EU od njenih začetkov, omenjeni so mejniki, kot sta padec berlinskega zidu leta 1989 in širitev leta 2004, ter pomembne reforme, kot je Lizbonska pogodba, ki je začela veljati leta 2009.

Potreba po institucionalnih reformah

Toda, opozarjata škof Crociata in kardinal Zuppi, ker je EU »živo telo«, je napočil čas za nove institucionalne reforme, da bi Evropejci lahko sprejeli današnje izzive. Po njunem mnenju novi izzivi, ki se pojavljajo danes, poudarjajo nujno potrebo po institucionalnih reformah v EU. Oba podpisnika izražata veliko zaskrbljenost zaradi vnovičnega izbruha oboroženih sporov v svetu, predvsem vojne v Ukrajini in spopadov na Bližnjem vzhodu, zato pozivata EU, naj utrdi svojo vlogo v svetovnih vprašanjih ter se odločno zavzema za mir, diplomacijo in politike, ki temeljijo na vrednotah, ter svarita pred notranjimi delitvami, ki slabijo mednarodni vpliv EU.

Škof Crociata in kardinal Zuppi v luči bližajočih se evropskih volitev vse evropske državljane spodbujata k dejavni udeležbi na volitvah in poudarjata pomen državljanskega udejstvovanja pri oblikovanju prihodnje usmeritve EU.

Temeljne vrednote Evrope

Podpisnika opozarjata, da je krščanska vera pomembno prispevala k oblikovanju vrednot EU, ter pozivata k vnovični osredinjenosti na človekovo dostojanstvo, politiko rojstev in družinsko politiko, obenem pa izpostavljata pomen sprejemanja migrantov in boja proti nepravičnosti. V pismu so omenjeni tudi novi izzivi na področju gospodarskih inovacij, varnosti, okoljske trajnosti in dezinformacij ter poziv k obnovljenemu občutku za državljanstvo Evrope in sodelovanju pri oblikovanju prihodnosti EU.

Nazadnje škof Crociata in kardinal Zuppi v luči bližajočih se evropskih volitev vse evropske državljane spodbujata k dejavni udeležbi na volitvah in poudarjata pomen državljanskega udejstvovanja pri oblikovanju prihodnje usmeritve EU.

Nov evropski humanizem

Pismo se zaključi s predlogom vizije papeža Frančiška o novem evropskem humanizmu, za katerega so značilni »humanizacija, pogum in upanja polna zavezanost skupnim idealom«, ob čemer cerkvena dostojanstvenika navajata njegove besede ob podelitvi mednarodne nagrade Karla Velikega, ki jo je prejel 6. maja 2016.