Evropski parlament bo namreč v kratkem glasoval o osnutku in vloženih spremembah glede prihodnje uredbe o »standardih kakovosti in varnosti za snovi človeškega izvora, namenjene za uporabo v humani medicini« - znane tudi kot uredba SoHO.

Opredelitev, kakršno predvideva EU, ustvarja nesprejemljivo enakovrednost med zarodki in plodovi ter preprostimi kožnimi celicami ali krvno plazmo.

V izjavi, ki jo je ComECE objavil v sodelovanju s Katoliškim uradom v Berlinu, so škofje zapisali, da mora imeti vsaka država članica »še naprej možnost, da sprejme strožja in bolj diferencirana pravila na področjih, ki jih zajema uredba SoHO«, poroča spletni portal La Croix International. Po mnenju škofov se »nevarnost skriva v možnosti, da opredelitev, kakršno predvideva EU, zmanjša dostojanstvo in vrednost človeškega življenja, saj ustvarja nesprejemljivo enakovrednost med zarodki in plodovi ter preprostimi kožnimi celicami ali krvno plazmo,« kot je pojasnil Manuel Barrios Prieto, glavni tajnik ComECE.

ComECE in Katoliški urad sta prav tako izrazila globoko zaskrbljenost zaradi možnih posledic široke opredelitve »človeške snovi« iz novega osnutka.

»Človeško življenje ni zgolj snov človeškega izvora«

»Kot Katoliška cerkev smo skupaj z mnogimi drugimi in iz mnogih razlogov prepričani, da ima človeško življenje od samega začetka, vključno z nerojenim življenjem, svoje dostojanstvo, pravico in neodvisno pravico do zaščite. Zato želimo opozoriti na posledice uredbe SoHO,« so zapisali v skupni izjavi.

Kot poudarjajo, so zaskrbljeni »zaradi osnutka besedila in predlaganih kompromisnih sprememb … ki bodo določile smer prihodnje razprave o človeškem življenju pred rojstvom v evropski presaditveni in farmacevtski zakonodaji ter tako vplivale na tekočo razpravo o krepitvi zdravstvenega poenotenja EU, v državah članicah EU pa bodo sprožili številna etična in ustavno sporna vprašanja«.

Evropski škofje vztrajajo pri razlikovanju med neoplojenimi zarodnimi celicami na eni ter zarodki in plodovi na drugi strani.

Evropski škofje v izjavi izpostavljajo pomen priznanja, »da človeško življenje ni zgolj 'snov človeškega izvora', ter vztrajajo pri razlikovanju med neoplojenimi zarodnimi celicami na eni ter zarodki in plodovi na drugi strani: »Uredba SoHO nerojeno človeško življenje degradira zgolj na 'snov človeškega izvora' ali - odvisno od njegovega izvora - na 'pripravek SoHO', ki ga (v uredbi) izenačuje s kožnimi celicami ali krvno plazmo brez kakršnega koli razlikovanja. Človeški subjekti so tako podrejeni zgolj predmetom, pri čemer se ne upošteva njihovega prirojenega dostojanstva«.

V izjavi je izražena tudi zaskrbljenost zaradi možnosti prisilnega genetskega testiranja in morebitne »selekcije« otrok zaradi genetskih bolezni, saj tudi tovrstna selekcija nedvomno »krši človekovo dostojanstvo«.

»Preseganje vsake zdrave meje etičnih vodil«

Posebno izjavo o omenjeni tematiki pripravlja tudi Evropska komisija za etiko pri ComECE, kot je za spletno Družino pojasnil njen predsednik, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik.

Laboratorijsko ustvarjanje organizmov, »snovi človeškega izvora«, iz dveh človeških celic z namenom genetskih raziskav lahko privede do ustvarjanja človeških zarodkov in tema je tako zastrašujoča, da se je zaenkrat izogibajo celo sami znanstveniki.

Razvoj na tem področju je v znanosti namreč naravnost »zastrašujoč« in človek ob sodobnih tehnoloških možnostih brez etičnih pomislekov zlahka presega vsako zdravo mejo etičnih vodil, pojasnjuje škof Jamnik. Laboratorijsko ustvarjanje organizmov, »snovi človeškega izvora«, iz dveh človeških celic z namenom genetskih raziskav lahko privede do ustvarjanja človeških zarodkov in tema je tako zastrašujoča, da se je zaenkrat izogibajo celo sami znanstveniki: na nedavnem evropskem kongresu genetikov v Nemčiji je raje niso uvrstili na dnevni red predavanj, saj trenutno presega vsa etična načela.

Razvoj na omenjenem področju močno vpliva tudi na predrojstveno diagnostiko, kar bi lahko spodbudilo nove poskuse evgenike, to vprašanje pa je zlasti v Nemčiji še vedno izjemno občutljivo. Umetno ustvarjen zarodek predstavlja neslutene možnosti poseganja na področje predrojstvene diagnostike in poseganja v gensko zasnovo človeških zarodkov: ponuja namreč možnost, da se vse, kar ni »popolno«, izključi iz človeškega bivanja.