Dotične izdelke bo treba nato podariti, reciklirati ali uničiti, podjetja, ki teh predpisov ne bodo upoštevala, pa bodo kaznovana z globo, poroča avstrijski Kathpress. Za omenjeni zakon je glasovalo 555 evropskih poslancev, šest jih je bilo proti, 45 pa se jih je vzdržalo. Uredbo mora uradno potrditi še Svet Evropske unije. Države članice jo bodo morale za maloprodajo in spletno trgovino brez izjeme uporabljati od leta 2027.

Poročevalka Odbora za notranji trg, portugalska poslanka iz vrst socialdemokratov Maria-Manuel Leitao-Marques, je dejala, da Evropa ne more izvažati svojih vrednot in obenem uvažati blaga, izdelanega s prisilnim delom. Poročevalka za trgovinsko politiko Samira Rafaela iz vrst nizozemskih liberalcev pa je pojasnila, da bo zakon služil boju proti prisilnemu delu po vsem svetu, saj bo premaknil moč z izkoriščevalcev na potrošnike in delavce ter omogočil, da bodo žrtve prejele odškodnino.

Po ocenah EU je bilo leta 2021 po vsem svetu zaradi prisilnega dela prizadetih 27,6 milijona ljudi, od tega večina v Aziji in na območju Tihega oceana. Četrtino tega števila predstavljajo otroci.

Po ocenah EU je bilo leta 2021 po vsem svetu zaradi prisilnega dela prizadetih 27,6 milijona ljudi, od tega večina v Aziji in na območju Tihega oceana. Četrtino tega števila predstavljajo otroci.

V prihodnje bodo organi v državah članicah EU in Komisija v Bruslju preiskovali poročila mednarodnih organizacij, organov v partnerskih državah ali »žvižgačev«. Posebna pozornost bo namenjena tudi gospodarskim sektorjem in območjem, kjer je znano, da se prisilno delo pogosto pojavlja.

Helmut Scholz, predstavnik za trgovinsko politiko levice v Evropskem parlamentu, je v nagovoru pohvalil »prvi korak na dolgi poti k uskladitvi izdelkov na notranjem trgu z našimi merili človekovih pravic«, izrazil pa je kritiko, da so države članice v zakonodajnem postopku »uspešno blokirale zavezujoče obveznosti držav in podjetij za zagotavljanje odškodnin«.

Prepoved morajo spoštovati vsa podjetja, »pa naj gre za proizvodnjo avtomobilov na Kitajskem, pridelavo kave v Braziliji ali nemško mesno industrijo«.

Predsednik evropskih socialdemokratov Rene Repasi je poudaril, da morajo prepoved spoštovati vsa podjetja, »pa naj gre za proizvodnjo avtomobilov na Kitajskem, pridelavo kave v Braziliji ali nemško mesno industrijo«. »Nesprejemljivo je, da se v 21. stoletju število ljudi na prisilnem delu še naprej množično povečuje, namesto da bi se zmanjševalo,« tako Repasi. »Ne moremo si več zatiskati oči pred tem, kar se dogaja v naših dobavnih verigah.«

Evropski poslanec iz vrst krščanskih demokratov Daniel Caspary, član Odbora za mednarodno trgovino, pa je pojasnil, da je cilj »zmanjšati nepotrebno birokracijo in se izogniti novi birokraciji«, zato omenjena uredba po njegovem mnenju prihaja »v bistvu ob nepravem času«.