Na pomembno odločitev so se že odzvali predstavniki organizacij, ki se zavzemajo za človekovo dostojanstvo, družino in življenje ter varstvo človekovih pravic. V Zvezi katoliških družinskih združenj Evrope (FAFCE) pozdravljajo odločitev Evropskega parlamenta, »ki je ta teden končno priznala nadomestno materinstvo kot kaznivo dejanje trgovine z ljudmi«. Nadomestno materinstvo bo odslej obravnavano skupaj s kaznivimi dejanji, kot so suženjstvo, prisilna poroka, nezakonita posvojitev ali izkoriščanje otrok, so zapisali na svoji spletni strani ter dodali, da »nadomestno materinstvo krši človekovo dostojanstvo - tako otroka kot matere - in je oblika izkoriščanja, ki je usmerjena v najranljivejše«.

Zveza katoliških družinskih združenj Evrope že leta obsoja nadomestno materinstvo kot kršitev človekovega dostojanstva.

Odločitev o izvajanju direktive iz leta 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev sta skupaj sprejela Odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) ter Odbor za pravice žensk in enakost spolov (FEMM).

FAFCE pozdravlja dejstvo, da je bilo nadomestno materinstvo uradno vključeno na seznam kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, saj omenjena zveza že leta obsoja nadomestno materinstvo kot kršitev človekovega dostojanstva. V okviru pregleda te direktive iz leta 2011 je FAFCE že zaprosila Evropsko komisijo za dodatno vključitev trgovine z ljudmi za namene reproduktivnega izkoriščanja, izrecno v kontekstu nadomestnega materinstva.

Nadomestno materinstvo je kaznivo, ker vključuje otroke

Nadomestno materinstvo dejansko pomeni komercializacijo ženskega telesa v reproduktivne namene in prodajo otrok. Tudi če nadomestna mati privoli v komercializacijo svojega telesa in reproduktivnih funkcij, je privolitev pristranska in zato neveljavna. Evropski parlament je leta 2021 izjavil, da je »spolno izkoriščanje za nadomestno materinstvo in reproduktivne namene […] nesprejemljivo ter pomeni kršitev človekovega dostojanstva in človekovih pravic«.

V praksi nadomestno materinstvo na splošno pomeni izkoriščanje revnejših žensk za zagotovitev otroka bogatejšim parom.

V skladu z 2. členom direktive iz leta 2011, kakor je bila spremenjena s sedanjim pregledom, trgovina z ljudmi dejansko vključuje »novačenje oseb, vključno z izmenjavo ali prenosom nadzora nad temi osebami, z zlorabo moči ali ranljivega položaja ali dajanjem ali prejemanjem plačil ali koristi, da se doseže privolitev osebe, ki ima nadzor nad drugo osebo, za namen izkoriščanja«. V členu je tudi navedeno, da privolitev žrtve ni pomembna in da v primerih, ko so vpleteni otroci, tudi sredstva izkoriščanja niso pomembna. Ker torej nadomestno materinstvo vključuje otroke, je to dejanje kaznivo v vseh primerih.

V praksi nadomestno materinstvo na splošno pomeni izkoriščanje revnejših žensk za zagotovitev otroka bogatejšim parom. Nadomestne matere so pogosto v ranljivem položaju, soočajo se z ekonomskimi težavami ter morajo prodajati svoje telo in reproduktivne funkcije, da bi preživljale sebe in svojo družino, pojasnjujejo pri Zvezi katoliških družinskih združenj Evrope, zato zveza pozdravlja vključitev nadomestnega materinstva kot primera trgovine z ljudmi v pregled direktive iz leta 2011.

Bioetiki: nadomestno materinstvo je nova oblika kolonializma

Že konec letošnjega avgusta so glas proti nadomestnemu materinstvu znova povzdignili bioetiki, potem ko so na grškem otoku Kreta zaprli »kliniko za zdravljenje neplodnosti« - ta je kljub zakonski prepovedi ustvarjala dobiček z nadomestnim materinstvom ter naj bi v ta namen zaposlovala »zvodnike« in izkoriščala ženske. Bioetiki so takrat pozvali k mednarodni prepovedi nadomestnega materinstva, saj je po njihovih besedah »zaščito podnebja in zaščito ljudi mogoče doseči le onkraj meja«.

Osebe z neizpolnjeno željo po otrocih, ki se poslužujejo nadomestnega materinstva, podpirajo določeno obliko trgovine z ljudmi.

Nadomestno materinstvo je namreč izkoriščanje žensk, ki zaradi svojega izvora in negotovih okoliščin nimajo druge izbire. V kliniko na Kreti so po navedbah tamkajšnjih medijev z lažnimi obljubami zvabili ženske iz držav, kot so Moldavija, Ukrajina, Gruzija, Romunija in Bolgarija, številne med njimi so bile romskega rodu, vse pa so izhajale iz zelo težkih ekonomskih razmer. Osebe z neizpolnjeno željo po otrocih, ki se poslužujejo nadomestnega materinstva, po mnenju bioetikov tako podpirajo določeno obliko trgovine z ljudmi.