Zasedanja v češki prestolnici se v živo udeležuje okoli dvesto delegatov, še 390 pa jih sodeluje na daljavo. Člani slovenske delegacije so soboški škof in podpredsednik SŠK msgr. dr. Peter Štumpf, celjski škof in odgovoren za sinodo pri SŠK msgr. dr. Maksimilijan Matjaž, prof. dr. Igor Bahovec in s. Anja Kastelic. S tega srečanja naj bi izšla dva dokumenta: eden od skupščine, drugi od škofov, oba pa bodo poslali glavnemu tajništvu sinode, da bi olajšali izbiro tem, ki bodo nato vključene v delovni dokument sinode 2023-2024.

Uvodno zasedanje evropskega dela sinode v Pragi. FOTO: arhiv Češke škofovske konference

Na uvodnem zasedanju so zbrane med drugimi nagovorili predsednik Sveta evropskih škofovskih konferenc vilenski nadškof Gintaras Grusas, glavni tajnik sinode kardinal Mario Grech in češki teolog Tomaš Halik. Govorniki so izpostavili gotovost, da je »Kristus resnično upanje Evrope« in da v središče sinodalnih razprav ne smemo postavljati lastnih teženj. Zaustavili so se tudi pri vojni, ki že skoraj leto dni divja v srcu Evrope, v Ukrajini, ter spodbudili nujno potrebno solidarnost z žrtvami nedavnega potresa v Turčiji in Siriji. Med cilji zasedanja so navedli še združitev obeh pljučnih kril Evrope, vzhoda in zahoda, ter potrebo po resničnem razvoju edinosti v različnosti, z željo, da bi resnično razumeli, kako delovati v sinodalnem procesu.

Udeleženci zasedanja so pozorno prisluhnili vsem govornikom. FOTO: arhiv Češke škofovske konference

Pripravljenost za sodelovanje v sinodalnem procesu

Sinodalna celinska skupščina v Pragi se je začela že v nedeljo, 5. februarja, z večernim bogoslužjem, ki ga je obhajal praški nadškof Jan Graubner. Prvi dejanski delovni dan je bil 6. februar: trinajst poročil škofovskih konferenc, od Albanije do Anglije, je prikazalo podobo evropske Cerkve, ki ni povsem enotna, saj jo sestavljajo številne različnosti. V nekaterih primerih je tudi razcepljena, vendar je na splošno pripravljena sodelovati v sinodalnem procesu.

Sinodalna Cerkev je Cerkev poslušanja: odprta mora biti za vse glasove, tudi tiste, ki prihajajo od znotraj in pretresajo cerkveno telo.

Glavni tajnik sinode kardinal Grech je poudaril, da je sinoda »iz dogodka postala proces«, ta proces pa je odvisen od sodelovanja Božjega ljudstva in pastirjev, dveh subjektov, ki pri pravilnem izvajanju sinodalnosti »nikoli ne tekmujeta«. Po njegovih besedah je sinodalna Cerkev Cerkev poslušanja: odprta mora biti za vse glasove, tudi tiste, ki prihajajo od znotraj in »pretresajo cerkveno telo«.

Glede tokratnih posvetov ne manjka kritičnih glasov: praški nadškof Graubner je v svojem pozdravu dejal, da se mu zdi, kako »mnogi ljudje samo izražajo svoja mnenja, bolj malo pa poslušajo Gospodov glas, torej glas tistega, ki nas je poklical k svojemu delu in nam razodel svoj načrt za Božje kraljestvo, načrt, zapisan v Svetem pismu«. Dodal je, da njegove Besede »ne bi smeli zgolj preučevati ali o njej premišljevati, temveč bi jo morali tudi udejanjati«.

Vključujoča Cerkev ne pomeni, da je ljudem od Boga dana svoboda, naj po lastni presoji zavrnejo Božje sporočilo in se odločijo, da mu ne bodo sledili na način, na katerega se razodeva.

Vilenski nadškof Grusas pa je pozval, naj »ne zanemarjamo sinodalnih izkušenj v vsakdanjem življenju. Toliko je izkušenj z vključujočo Cerkvijo, ki je navzoča in odprta za vse. Ne pozabimo teh izkušenj. Cerkev je bila vedno blizu svojim ljudem.« Vključujoča Cerkev pa po besedah vilenskega nadškofa ne pomeni, da je ljudem od Boga dana svoboda, naj po lastni presoji zavrnejo Božje sporočilo in se odločijo, da mu ne bodo sledili na način, na katerega se razodeva, ter izberejo svojo osebno podobo Boga, kar se večkrat zgodi v evangelijih.

Teme prvega tovrstnega sinodalnega zasedanja v Evropi so izredno raznolike. FOTO: arhiv Češke škofovske konference

Potreba po evangelizaciji naj predstavlja izziv in ne težave

Med najpogostejšimi temami, ki so jim včeraj prisluhnili udeleženci sinodalnega zasedanja, je bil pravi, praktični ekumenizem: ta v Evropi zagotovo obstaja, doživljajo pa ga predvsem tiste države, kjer je Cerkev manjšina. To je Cerkev v dialogu, tudi z družbo. V poročilih posameznih škofovskih konferenc je bila pogosto omenjena potreba po usposabljanju za evangelizacijo, predvsem v sekulariziranem svetu, kar je treba po besedah razpravljalcev razumeti kot izziv in ne kot težavo.

Nabor tem za razprave je izredno raznolik, kot je navsezadnje raznolika tudi Cerkev v Evropi, kjer ima vsako območje svoj jezik in svojo zgodovino.

Navzoči so razpravljali o sodelovanju pri upravljanju Cerkve, pri čemer so se osredinili na vprašanje žensk in izpostavili enakost vernikov na podlagi krsta, vedno pa je pri tovrstnih druženjih navzoča tudi drama spolnih zlorab in posodabljanja cerkvenega nauka. Presenetljivo je, da se mnogi raje obračajo k manjšinskim Cerkvam in njihovim izkušnjam, potrebi po pričevanju, potrebi po duhovnosti.

Močno je občutiti razkorak med Vzhodom in Zahodom ter potrebo po iskanju sinteze, ki pa ne bi zanikala razlik. Pogosto je govora o potrebi po prenovi jezika, vendar - in to je presenetljivo – si večina želi prenove, ki pa ne bi pozabila na izročilo. Nabor tem za razprave je torej izredno raznolik, kot je navsezadnje raznolika tudi Cerkev v Evropi, kjer ima vsako območje svoj jezik in svojo zgodovino.

Tomaš Halik nagovarja udeležence sinodalnega zasedanja v Pragi. FOTO: arhiv Češke škofovske konference

Sinodalnost Cerkve lahko pozitivno vpliva na usodo celotne človeške družine

Ton včerajšnji razpravi je dal duhovni uvod, ki ga je pripravil češki teolog Tomaš Halik: v nagovoru je spomnil na dramatično versko zgodovino Češke republike, kjer je bila Katoliška cerkev žrtev različnih valov preganjanja. To je vključevalo začetke reformacije v 14. stoletju, verske vojne v 15. in 17. stoletju ter hudo preganjanje Cerkve v 20. stoletju: »V zaporih in koncentracijskih taboriščih pod Hitlerjem in Stalinom so se kristjani naučili praktičnega ekumenizma in dialoga z neverniki, pa tudi solidarnosti, delitve, revščine in 'znanosti križa'.«

Sinodalna prenova je lahko in mora biti povabilo, spodbuda in navdih za vse, da skupaj hodimo, rastemo in zorimo.

Halik veliko upanja polaga v »oživitev sinodalnega značaja Cerkve« v Evropi. Prepričan je, da bi usmeritev Cerkve k sinodalnosti lahko pozitivno vplivala na usodo celotne človeške družine. Na svetovni ravni smo namreč v odločilnem trenutku: obrat krščanstva k sinodalnosti in preoblikovanje Cerkve v dinamično skupnost romarjev bi lahko vplivala na usodo celotnega človeštva. »Sinodalna prenova je lahko in mora biti povabilo, spodbuda in navdih za vse, da skupaj hodimo, rastemo in zorimo,« je zbrane spodbudil češki teolog.

To so torej teme, ki so zaenkrat na mizi sinodalnega zasedanja, prvega tovrstnega v Evropi. Doslej v Evropi namreč ni bilo srečanj škofov in laikov, razen na ekumenskih skupščinah, kjer pa so bili laiki večinoma teologi.

Slovenska udeleženca sinodalnega zasedanja prof. dr. Igor Bahovec in s. Anja Kastelic. FOTO: Vatican Media