Trgovina z ljudmi deluje po preprostem mehanizmu ponudbe in povpraševanja, le da ne gre za izdelke, ampak za ljudi, in ne za podjetnike ampak za kriminalne združbe. Tovrstna trgovina z zasužnjenimi 40 milijoni ljudi po navedbah Mednarodne organizacije dela dosega skoraj 110 milijard evrov dobička letno. V državah EU opazno narašča trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja.

Slovenija pri tem ni izjema, na kar ob evropskem dnevu opozarja tudi Slovenska karitas, saj mnogi njeni prejemniki materialne pomoči delajo v pogojih, ki bi jih lahko označili vsaj za mejne. Vzrok za trgovino z ljudmi v Evropi pa je tudi problem velikega povpraševanja posameznikov po storitvah, ki jih izvajajo žrtve. Slovenska karitas s preventivno dejavnostjo, ozaveščanjem javnosti in delavnicami po šolah opozarja na pasti in lovke trgovine z ljudmi ter razbija mite, da so žrtve same svobodno pristale na tovrstno delo.

Trgovina z ljudmi sledi povpraševanju

Trgovino z ljudmi lahko opišemo tudi z ekonomsko logiko ponudbe in povpraševanja, ki sta ključna dejavnika za katerikoli svetovni trg. Gre za prostor, kjer se kupci in prodajalci pehajo za čim nižjimi stroški in povečanjem donosnosti, zato je zanje ključno sledenje procesu izdelave, distribucije, potrošnje blaga ...

Dobiček na račun življenja žrtev

Tudi za trgovino z ljudmi je bistvena donosnost, zato novači žrtve, jih prevaža, premešča ter prodaja končnim odjemalcem. Ker tovrsten posel temelji na uporabi fizičnega nasilja, na čustveni zlorabi, prevari in goljufiji, ima trgovec z ljudmi minimalne stroške in skoraj čisti dobiček, na račun življenj drugih ljudi, svojih žrtev. Tovrsten »gospodarstvenik - kriminalec« ni omejen z naravnimi danostmi, ne s tehnologijami, še manj pa s predpisi ter vrednostnim sistemom sodobne družbe.

Kriminalne združbe se razraščajo in okoriščajo

Evropska družba je sicer civilizirana in naravnana v zaščito človeka in človekovega dostojanstva, a se z njeno moralno sprevrženostjo, ki se kaže v velikem povpraševanju po žrtvah, kriminalne združbe razraščajo in dodobra okoriščajo. Omenjene združbe ne poznajo težav poštenih podjetij, kadrujejo na drugačne načine, nimajo težav z nabavnimi stroški in postavljanjem prodajne cene. Vsem so znane tožbe proti podjetjem, ki so se okoristila ali povzročila škodo.

Žrtve trgovine z ljudmi pa svojih rabljev največkrat ne morejo prijaviti, da bi bili sodno preganjani. Žrtve so prestrašene, trpijo najhujše oblike fizične in psihične zlorabe in so v težkem položaju prisiljene vztrajati zaradi groženj, hude ekonomske in socialne stiske ter socialne izolacije.

40,3 milijona žrtev sodobnega suženjstva

Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je bilo leta 2016 v svetu 40,3 milijona žrtev sodobnega suženjstva, globalna dejanja pa kažejo, da se trgovina z ljudmi vse bolj razrašča, da sledi trendom povpraševanja, kar dokazujejo nove pojavne oblike trgovine, kot so beračenje ter izkoriščanje drugih kriminalnih dejavnosti, v katere so žrtve prisiljene.

Ne le prostitucija, ampak tudi prisilne poroke, prisilno delo, trgovanje s človeškimi organi, nezakonite posvojitve ...

V državah EU opazno narašča trgovanje z ljudmi z namenom prisilnega dela in delovnega izkoriščanja, saj predstavlja 21 % vseh registriranih žrtev, čeprav je zaradi kompleksnosti odkrivanja tovrstnega pojava številka zagotovo veliko večja. Poleg že omenjenih se trgovina z ljudmi kaže še v obliki prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnih porok, suženjstva, služabništva, trgovanja s človeškimi organi, tkivi in krvjo, nezakonitih posvojitev, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok.

Največ žrtev trgovine z ljudmi prihaja iz najrevnejših držav, kjer so se politični sistemi spremenili, skupaj z njimi pa so padli tudi ekonomski, socialni in zdravstveni sistemi; posledično so nastala 'rodovitna tla' za rast korupcije in kriminala belih ovratnikov. Žetev slednjih pa se po oceni Mednarodne organizacije dela kaže v slabih 110 milijardah evrov dobička na letni ravni.

Zlorabe nemoči znotraj varnega družinskega okolja, na delovnih mestih, družbenih omrežjih ali med mladimi

Na vseh področjih se kažejo zlorabe nemoči posameznika in spodkopavanje človekovega dostojanstva; bodisi znotraj domnevno varnega družinskega okolja, bodisi na delovnih mestih, družbenih omrežjih ali med mladimi, zato Slovenska karitas že 13. leto ozavešča osnovnošolce, srednješolce ter strokovno in splošno javnost o pojavu, ki pomeni kršenje človekovih pravic in zlorabo posameznikove ranljivosti.

V Slovenski karitas želimo s preventivnimi delavnicami primerno ozaveščati o nevarnostih trgovine z ljudmi in načinih novačenja ter udeležence usposobiti za prepoznavanje tveganja, ustrezno ukrepanje in samozaščitno obnašanje. Z ozaveščanjem prav tako zmanjšujemo povpraševanje po storitvah žrtev trgovine z ljudmi, saj se s tem razbijajo miti, da so žrtve same svobodno pristale na tovrstno delo.

Z veliko občutljivostjo družbe in posameznikov lahko bistveno omejimo trgovino z ljudmi in preprečimo odvzetje dostojanstva in uničenje življenj milijonov ljudi, odraslih in otrok.

Cveto Uršič
generalni tajnik Slovenske karitas

Preberite tudi:

Pot iz pekla trgovine z ljudmi
Knjiga o dekletu iz Nigerije, ki je v upanju v boljšo prihodnost zaupala napačnim ljudem in pristala med trgovci z ljudmi.