V madžarski prestolnici je minuli teden zasedala 14. redna skupščina Konference evropskih Cerkva. Udeleženci so svojo razpravo pričeli s svarilom, da danes temeljnega problema pri posredovanju vere ne predstavljajo več komunistične diktature v Srednji in Vzhodni Evropi, pač pa vse hitreje naraščajoča sekularizacija in ‘ateizacija’.

Več kot 250 udeležencev iz 120 pravoslavnih, protestantskih in anglikanskih Cerkva je včeraj zaključilo z razpravami o reformi svojega krovnega združenja s sedežem v Ženevi. Kot so ugotovili, je zaradi družbenih sprememb v Evropi nujno potrebna prerazporeditev poudarkov pri delovanju združenja.

Srečanje je slovesno odprl katoliški primas kardinal Péter Erdö. Veri sovražen odnos diktatur v državah nekdanjega vzhodnega bloka je v ljudeh povzročil hrepenje po svobodi, je pojasnil nadškof škofije Esztergom-Budimpešta v svoji funkciji predsednika katoliškega Sveta evropskih škofovskih konferenc, partnerske organizacije Konference evropskih Cerkva. Če si družba želi prihodnosti, se ne sme podati 'na pot ozko usmerjene ideologije', ampak mora 'temelje postaviti na resnici', h kateri sodijo tudi presežne vrednote. To je veljalo že pred letom 1989 in velja še danes, je zatrdil kardinal Erdö.

Danes sekularizacija v vsakodnevnem življenju otežuje pot k Bogu in uresničevanje 'velike obljube o svobodi in resnici', je pojasnil kardinal. »Človek ima vtis, da pričakovanja, ki smo si jih zastavili ob padcu komunističnega režima, niso bila povsem stvarna. Prišel je čas, ko Evropa odloča o svoji prihodnosti«, je katoliški primas navedel besede nekdanjega papeža, blaženega Janeza Pavla II. Temelj te prihodnosti pa je soočenje s krščanskim sporočilom.

Podobnega mnenja je tudi madžarski reformirani škof Jozsef Steinbach, ki je pripravil nagovor med bogoslužjem ob odprtju srečanja: evropske težnje po sekularizaciji hodijo z roko v roki s 'potiskanjem vere na rob javnega življenja', obenem pa pod vprašaj postavljajo pravni položaj Cerkva in krščanskih vrednot.

Predsednik Konference evropskih Cerkva Emmanuel Adamakis, pravoslavni metropolit v Franciji, pa je ob začetku zasedanja izrazil prepričanje, da Cerkve evropskega problema ne bodo rešile, toda 'če uspemo spremeniti sami sebe, bomo s tem spremenili tudi svet okoli nas'.

Osnutek reforme Konference evropskih Cerkva med drugim predvideva zmanjšanje števila odborov in prestavitev sedeža iz Ženeve v Bruselj. Spremembe so nujno potrebne, saj sta se spremenili tako družba kot tudi cerkvena pokrajina, je pojasnil glavni tajnik združenja, Guy Liagre. Današnje izzive poleg sekularizacije predstavljajo še revščina, pravice manjšin in korupcija, ob čemer želi Konferenca evropskih Cerkva bolj kot kadar koli prej delovati kot posrednik znanja in izkušenj v cerkvenih omrežjih.

Konferenca evropskih Cerkva je bila ustanovljena v obdobju hladne vojne. Gibanje so sprožili cerkveni predstavniki iz Vzhodne in Zahodne Evrope, ki so leta 1959 v pogovoru združili Cerkve iz različnih evropskih držav in političnih sistemov. Med Cerkvami ne sme viseti 'železna zavesa', je bilo temeljno sporočilo ob spodbudi za mednarodno in ekumensko razumevanje. Sedež konference je zaenkrat v Ženevi, njeni izpostavi pa še v Strasbourgu in Bruslju.

Vir: Kathpress

Foto: splet