Foto: osebni arhiv

Novinar Adrijan Bakič je pripravil dokumentarni film Boj z(a) državo,ki bo na sporedu v torek, 19. aprila ob 20.55 na TV SLO 1. Dokumentarec govorio narodnem zatiranju, gospodarskem izkoriščanju, jezikovnem uničevanju inpolitičnem preigravanju v nekaterih državah in boju za samostojnost. Ta boj smopred četrt stoletja morali tudi Slovenci.

V Barceloni, Bilbau, Guernici, Glasgowu, Gentu, Bruslju in drugih krajihje del družbenezadovoljen s politično ureditvijo in si zato glasno prizadeva zaosamosvojitev. Spregovorili so onarodnem zatiranju, gospodarskem izkoriščanju, jezikovnem uničevanju inpolitičnem preigravanju.

Katalonija

Najbolj znan in zdaj politično najbolj napreden je katalonski projekt neodvisnosti. V Barcelonije bilo v zadnjih letih več množičnih shodov za osamosvojitev, a je družbaprecej razdeljena. Projekt oblikovanja svoje države namreč prinaša več vprašanjkot odgovorov. Nihče ne ve, kakšne bi bile posledice osamosvojitve te španskeavtonomne pokrajine za Katalonijo in Španijo.

Škotska in Baskija

Škotska jeimela priložnost, da bi se na referendumu odločila za samostojnost. Slvoenijaje prav tako postala samostojna. Dvoma skorajda ni bilo, medtem ko so se septembraleta 2014 Škoti na referendumu odločili, da bomo ostali del Združenegakraljestva. Podpora osamosvojitvi je upadla tudi v Baskiji, kjer so se ljudje vdrugi polovici 20. stoletja najbolj srdito borili za svojo državo. Dokumentarnifilm prikazuje tudi ta del Španije in razkriva, kaj je prinesel krvavi boj zaneodvisnost.

Flamska

Morda malobolj neopazna pa so prizadevanja Flamcev za samostojno državo. V filmu bopredstavljeno tudi delovanje države, ki je sicer srce Evrope, a obenem tudi enaod politično in družbeno najmanj funkcionalnih držav v Evropi.

Kako prizadevanja po osamosvojitvivplivajo na ljudi?

Režiser pomembnovlogo v filmu namenja mladim. Prisluhnil je razmišljanjem tistih, ki soprihodnost teh pokrajin in političnih procesov. Pri snemanju dokumentarnegafilma je srečal tudi ljudi, ki jih odcepitvena prizadevanja spremljajo vvsakdanjem življenju, in sicer flamsko pisateljico, ki živi ob (navidezni) mejimed dvema belgijskima pokrajinama, katalonsko redovnico, ki je zapustilasamostan in se priključila družbenopolitični iniciativi za samostojnoKatalonijo, nekdanjega pripadnika baskovske separatistične organizacije Eta, kiga je oborožen boj za neodvisnost za 27 let pahnil v zapor, in soprogobaskovskega policista, ki ga je umorila Eta.