Gre za tri koalicijske posvetovalne referendume, in sicer o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (t. i. evtanazijski referendum), o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v Državni zbor in o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko in omejeno osebno rabo, ki je bil deležen hudih procesnih nepravilnosti zaradi kršitev poslovnika, pa tudi zakonov in ustave.

Rezultati glasovanj

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bodo volivci odločali o tem, ali naj se z zakonom uredi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja (43 ZA, 28 PROTI) so podprli poslanci Svobode, del Levice in poslanec Felice Žiža. Proti so bili v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. V SD, delu Levice in Ferenc Horvath pa so se vzdržali.

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bi se volivci odločali o pridelavi in uporabi konoplje za medicinske namene in osebno rabo (45 ZA, 28 PROTI) so podprli poslanci Svobode, Levice in Felice Žiža. Proti so bili v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. V SD in Ferenc Horvath pa so se vzdržali.

Odločitev o izvedbi posvetovalnega referenduma, na katerem bi se volivci odločali o uvedbi preferenčnega glasu na volitvah v DZ (47 ZA, 25 PROTI) so podprli v Svobodi, Levici, Anže Logar in Eva Irgl iz SDS ter Felice Žiža. Proti so bili drugi v SDS, NSi in Mojca Šetinc Pašek. Poslanci SD, Dejan Kaloh (SDS) Ferenc Horvath so se vzdržali.

V SD vzdržani

Terminska določitev posvetovalnih referendumov ni razdelila zgolj koalicije in opozicije, kot je že običaj, temveč tudi znotraj koalicijskih strank ni bilo doseženega konsenza, zato Socialni demokrati predlaganega datuma niso podprli, temveč so se v glasovanju vzdržali. To so napovedali že prejšnji teden, ko je Državni zbor podprl predloge za razpis treh posvetovalnih referendumov.

Predlagali so 24. november

Po mnenju SD hkratna izvedba evropskih volitev in referendumov ni primerna, zato so k predlogom odlokov vložili dopolnila in – enako kot že poslanci NSi – z njimi predlagali 24. november kot superreferendumski dan. Po besedah poslanca SD Damijana Zrima so se v koaliciji od začetka pogovarjali le o vsebini referendumov in ne o datumu, mislili so, da bodo referendumska vprašanja na mizi šele jeseni.

Referendum proti vladi?

Za junijski termin so izvedeli šele pozneje, na seji matičnega odbora Državnega zbora, pri čemer je Zrim opozoril, da se utegne zgoditi, da pri posvetovalnih referendumih ne bo v ospredju vsebina, pač pa drugi argumenti, in bo šlo za »referendum proti vladi«. Dodal je, da sicer ne gre za koalicijski spor, saj ima vsaka stranka pravico oceniti, kaj je najbolje za demokracijo.

Zahteva za oceno ustavnosti

Predlaganemu datumu so ves čas ostro nasprotovali tudi v opozicijskih SDS in NSi in ob sprejetju odlokov napovedali, da bodo na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dveh odlokov – o razpisu referendumov o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in o uporabi konoplje, kar lahko stori vsaj tretjina poslancev, pri čemer bodo predlagali zadržanje odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča.

Hude procesne nepravilnosti

V opoziciji so namreč prepričani, da je referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, češ da »je človekovo življenje nedotakljivo«, medtem ko pri referendumu o uporabi konoplje izpostavljajo hude procesne nepravilnosti, saj sta iz enega nastali dve vsebinsko različni vprašanji, ki bi morali biti predmet dveh referendumov, meni opozicija.

Kratek čas za javno razpravo

Med glavnimi kritikami 9. junija kot datuma za izvedbo treh zakonodajnih referendumov (sočasno z volitvami v Evropski parlament) je tudi kratek čas, ki bo na razpolago za predreferendumsko javno razpravo. V tretji pomladni stranki, zunajparlamentarni SLS, vidijo edini smiseln argument koalicije za hkratno izvedbo »njihovih« referendumov in volitev v nižjih stroških izvedbe. S tega stališča je smiselno vse referendume izvesti skupaj, sicer bodo stroški višji in ne nižji.

Podcenjujoče do volivcev

V Svobodi, ki se je najglasneje zavzemala za istočasno izvedbo evropskih volitev z referendumi, pragmatično vidijo v tem priložnost, kako na volišča zvabiti večje število ljudi. Pravnik dr. Matej Avbelj ob tem zamahne z roko: »Pričakovanje, da bomo z neko referendumsko temo pripeljali več svojih volivcev, ki bodo potem posledično tudi na evropskih volitvah glasovali za nas, je malce podcenjujoče do volivcev.«

Predlogi SDS zavrnjeni

Enako pričakovano, kot so poslanci podprli junijski datum »koalicijskih« referendumov, pa so tudi zavrnili tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov, ki so jih vložili v SDS. V stranki so predlagali referendumsko odločanje o nastanitvah migrantov, o zaupanju v vlado in o ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge. Že matična delovna telesa so predloge zavrnila kot neprimerne.